Poslanci so se na seji DZ-ja sicer odločili, da bodo iz novega zakona o elektronskih komunikacijah črtali sporni člen, po katerem policisti za pridobivanje podatkov o komunicirajočih posameznikih ne bi potrebovali sodne odredbe.
Sedmi odstavek 166. člena zakona namreč predvideva, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj pisna zahteva državnega organa, in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon. Na spornost te določbe je opozorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Glede na mnenja poslanskih skupin in napovedi ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka kaže, da bo sporna določba črtana iz zakona.

Koalicija zadržana do člena
Branko Grims (SDS) je povedal, da je SDS že pred tedni napovedal črtanje sporne določbe. Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je napovedala podporo zakonu le ob pogoju, da bo sporna določba ustrezno spremenjena ali črtana. Za črtanje te določbe se zavzemajo tudi v poslanski skupini Državljanske liste. Tudi v SLS-u se zavedajo, da je tovrsten poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika brez sodne odločbe lahko problematičen z vidika varstva ustavnih pravic.

Matevž Frangež (SD) je dejal, da je vesel, da tudi koalicijski predstavniki napovedujejo spremembo sporne določbe, vendar pa se bodo v poslanski skupini SD-ja o podpori zakonu opredeljevali takrat, ko bo ta sprememba dosežena na samih delovnih telesih. Tudi poslanka Maja Dimitrovski (PS) je dejala, da je zakon večinoma korekten in plod strokovnega dela, a da mu bodo v nadaljevanju obravnave ostro nasprotovali, če ne bo iz njega črtana sporna določba.

Določba bi pomagala varnostnim službam
Medtem pa Matej Tonin (NSi) pravi, da če mora operater razkriti lastnika priključka, to še ne pomeni, da je to razkritje komunikacije oz. da je to poseg v komunikacijo. Bi pa ta določba lahko vsem našim varnostnim službam zelo veliko pomagala. "In zato vsaj jaz osebno ne vidim tukaj tako velikega posega v človekove pravice, da bi bila ta zadeva tako dramatična, da bi jo bilo treba nemudoma izključiti iz zakona, še posebej ker bi lahko na ta način ujeli kakšnega kriminalca več," je dejal Tonin.

Podobno meni tudi Srečko Meh (SD), podpredsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. "Seveda ne morem podpreti stališča naše poslanske skupine, kar zadeva 7. odstavek 166. člena, zato ker mislim, da je primeren, da omogoča operativno delo vsem organom, ki skrbijo za našo varnost," je pojasnil.

Večina sodelujočih v razpravi se je strinjala, da novi zakon prinaša vrsto dobrodošlih sprememb, zato se mu v okviru glasovanja o primernosti za nadaljnjo obravnavo obeta podpora.
Javno naročanje bo bolj pregledno in gospodarno
Složna podporo brez glasu proti je dobil tudi novi zakonu o javnem naročanju, v katerega bo prenesena vsebina evropske direktive. Med pomembnejšimi spremembami je možnost za naročnike, da ne zahtevajo vse dokumentacije že ob objavi ponudbe, temveč samo glavno vsebinsko dokumentacijo, podrobnejšo pa šele po zaključenem izboru izbranih ponudnikov. Vsa potrebna dokazila bo moral tako predložiti le najugodnejši ponudnik.

Dokazila o izpolnjevanju pogojev bodo za slovenske ponudnike po novem zbrana na posebnem portalu, kjer bo naročnik lahko sam preveril podatke o ponudniku oz. njegovi usposobljenosti za izvedbo naročila. S tem bodo nepotrebnega administriranja razbremenjeni tako ponudniki kot tudi naročniki in organi, ki vodijo uradne evidence.

Z zakoni se uvaja tudi nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje vrednost pogodbe. Odpravljena je tudi prepoved prijave na razpise za osebe, ki so v zadnjih dveh letih vodile insolventna podjetja, neustavno. Ta prepoved se tako odpravlja.

Z vidika konkurenčnosti je zelo pomembna tudi zahteva po t.i. obveznem preizkusu dampinga pri javnih naročilih. Naročnik bo dolžan preveriti, ali pri zelo nizki cenovni ponudbi obstaja tveganje izvedbe posla. Doslej se je namreč pogosto dogajalo, da je bil nekdo izbran zaradi zelo nizke ponudbe, zatem pa naročila ni mogel izvesti.