Na binkošti se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki je po Svetem pismu prišel nad zbrane učence in Marijo ter je upodobljen kot beli golob. Po cerkvah bodo tako danes številne slovesnosti.

Po binkoštih se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu.

Združujejo ljudsko in cerkveno izročilo
Binkošti so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden izmed štirih največjih praznikov, v nekaterih državah pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.

Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva. Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoličani in evangeličani.

Slovenski etnolog Niko Kuret binkošti imenuje tudi pomladanski, majniški praznik, ker je v sebi združil stara pomladanska slavja in je kot tak zaznamoval slovensko ljudsko in cerkveno izročilo, je poročal Radio Slovenija. S praznikom so zato povezane tudi številne dramske uprizoritve, pastirske igre, poseben pomen pa je imelo tudi spomladansko zelenje, s katerim so na binkoštno nedeljo okrasili hiše.