Vprašanje razrešnice generalne državne tožilke Barbare Brezigar je stvar vladne odločitve, je v pogovoru za tednik Mladina dejal nekdanji predsednik republike Milan Kučan. "Zame pa je vprašanje predvsem, kako je gospa Brezigarjeva sploh lahko postala generalna javna tožilka," je dejal in dodal, da je znana njena izrazita politična opredeljenost.

Predvsem pa je po besedah Kučana znano, da "je v preteklosti obravnavala nekaj zelo spornih zadev, pri katerih je ustavila postopke in s tem preprečila, da bi dobile sodni epilog ter Slovenijo razbremenile stalnih političnih manipulacij s tem, kaj se je, denimo, dogajalo v Depali vasi, kaj se je dogajalo z državnim preprodajanjem orožja".

(Politično) aktivni pokoj?
Kučan je povedal, da je bil na pogovor s Pahorjem povabljen zaradi konference držav Zahodnega Balkana. "Govorila sva tudi o razmerah v Sloveniji. Nikakor nisem zahteval odstopa generalne javne tožilke," je zatrdil. Kot pravi, se sicer redko sreča s Pahorjem ali z drugimi voditelji na levici. "Z gospodom Nikom Kavčičem se že dolgo nisem srečal. Je pa to človek, mimo katerega javne besede se ne da. Ni edini, ki tako vidi sedanje probleme. Pameten človek bi premislil, kaj od tega, kar je povedal, je mogoče sprejeti in kaj dostojno zavrniti. Sicer pa, zakaj pa se ne bi smel sestajati z ljudmi? Čemu služi stigmatiziranje mojih srečevanj, pogovorov, celo preprostih pozdravov z znanci? Spraševanje, ali se sestajam z gospodom Pahorjem ali predsednikom države, je pravzaprav pritisk in oženje njunega manevrskega prostora. To so vendarle samostojni ljudje, ki se sami odločijo, s kom se bodo sestajali."

"Novinarji so iz Kavčiča naredili ikono. Ni si sam pripisal atributa, da je starosta slovenske levice. Če nekoga tako imenujete, potem to predpostavlja tudi primeren odnos do njega in njegovega mnenja. Sam ga nisem razumel tako, da ve za kroge, kjer se tako razmišlja, ampak da to predpostavlja."

Vsi smo "mreženi"
Aktualno "zgodbo z mrežami" Kučan vidi kot "priročen slepilni manever za politične interese". "Mreža, o kateri se zdaj govori, je tista v povezavi s tragedijo Baričevič. Kaj pa mreža, ki je prodala Mercator? Kaj pa mreža, ki je prodala Delo? In mreža, ki je kupovala Patrio? O teh mrežah se ne govori," je dejal. Kot pravi, v socialnih mrežah, ki so sicer normalni del človeške družbe, ne vidi težav. Težava po njegovih besedah nastane takrat, kadar te povezave zaradi kapitalske ali politične moči vstopajo in nadomeščajo uradne organe in zakonite postopke za svoje koristi. "Mreža, o kateri se govori, je tista v povezavi s tragedijo Baričevič."

O dogovarjanju oz. trgovanju znotraj politike, kar se očita Jelinčiču, je Kučan dejal, da je politika tudi dogovarjanje. Kot je pojasnil, poslanci iščejo podporo za svoje projekte, a to je iskanje soglasja. "Drugo pa je trgovanje in podkupovanje. Razlika je velika. Če se pristaja na trgovanje in se trdi, da to počnejo vsi, ni čudno, da pada ugled politike, tudi državnega zbora," meni Kučan.

Predlog za ustavno obtožbo predsednika države Danila Türka nekdanji predsednik označuje kot "izrazito zlorabo tega zelo občutljivega instrumenta nadzora nad delom tiste državne institucije, ki predstavlja moralno integriteto in avtoriteto države". Kar pa zadeva Tomaža Ertla, pa je Kučan povedal, da je Türk natančno utemeljil svojo odločitev. "Mislim, da je ravnal prav," je poudaril.

O gospodarstvu, krizi in Natu
"Govorim o tem, da se tudi v Sloveniji v veliki meri še vedno nadaljuje razmišljanje v okviru preživete paradigme. Še zmeraj izpostavljamo kot merilo razvoja hitrejšo gospodarsko rast, čim večjo konkurenčnost, brez solidarnosti in tako naprej. Toda gospodarska rast, ki ne upošteva niti socialne, niti moralne, niti okoljske cene, je dosegla svoj limit. Govorimo, da je tudi kriza priložnosti. Priložnost za tiste, ki bodo zmagovalci, in da moramo mi biti med zmagovalci. A kaj bo s poraženci? Recimo z deprivilegiranimi socialnimi skupinami ali celo celinami, kot je Afrika? Ali mislite, da se bodo v Afriki sprijaznili, da nimajo vode, dela in dostojnega življenja? Bodo ti ljudje začeli naskakovati trdnjave zmagovalcev? In kaj bodo potem storili zmagovalci? Bodo s puškomitraljezi streljali na njih? O tem bi kazalo resno razmišljati."

"To je drugačen Nato, kakršnega sem si predstavljal. Če bi bili danes pred vprašanjem, ali naj Slovenija vstopi v Nato ali ne, mojega tako velikega angažmaja ne bilo," pa se je nekdanji predsednik opredelil do severnoatlantskega zavezništva.