V Sloveniji za presaditev najbolj primanjkuje src. Foto: EPA
V Sloveniji za presaditev najbolj primanjkuje src. Foto: EPA
Zaboj za transport organov
Organ je po odstranitvi za presaditev primeren še od štiri (srce) do 24 ur (ledvica). Foto: EPA
Program presajanja organov
Da se ob darovanju organov ne bi pojavile zlorabe, vsako darovanje obravnava Etična komisija za presaditve. Foto: www.drustvo-transplant.si

48 ljudi je lani dobilo drugo ledvico, osem jetra, sedem pa srce. Poleg tega je bilo opravljenih še 67 presaditev avtolognih krvotvornih matičnih celic in 11 sorodnih ter sedem nesorodnih krvotvornih matičnih celic. Na presaditev srca trenutno čaka še 28 bolnikov, na jetra jih čaka devet, na ledvico pa 115 bolnikov, je za MMC povedala Lea Lampret iz Slovenija Transplanta.

Po podatkih Eurotransplanta, mednarodne transplantacijske mreže, ki organizira izmenjavo organov med posameznimi transplantacijskimi centri šestih držav, je čakalna doba za ledvico od 24 od 59 mesecev, za srce od šest do 11 mesecev, za jetra pa okoli pet mesecev.

V Sloveniji organe za presaditev dobijo iz 10 domačih donorskih centrov in iz Eurotransplanta. Eden izmed donorskih centrov je Klinični center v Ljubljani, ki deluje tudi kot osrednji transplantacijski center.

Pljuča Slovencem na Dunaju
V Sloveniji se opravlja presaditve srca, jeter, ledvic in pljuč mrtvega darovalca, v tujini pa presajajo tudi trebušno slinavko in tanko črevo. Pljuča slovenskim bolnikom presajajo na Dunaju, pri nas pa že potekajo priprave tudi na tovrstno operacijo. Tam so na čakalni listi za presaditev tudi bolniki iz Slovenije, ki imajo prednost pri v Sloveniji pridobljenih pljučih, primernih za presaditev.

Za darovanje organov se lahko človek odloči v obdobju svojega življenja ali pa to možnost dopušča le ob smrti. V obdobju življenja se lahko posameznik odloči le za darovanje tistih delov človeškega telesa, ki jih telo lahko pogreša, ali tistih, ki se darovalcu lahko obnovijo. Od organov se tako lahko daruje le eno ledvico, del jeter ali del črevesa ter tkiva, kot je koža ali kostni mozeg. V Sloveniji je darovanje omejeno z genetsko, s sorodstveno ali čustveno povezanostjo, izjema pa je le darovanje krvotvornih matičnih celic.

Organe lahko daruje vsak zdrav človek
Za darovanje po smrti se lahko odloči vsak zdrav človek, ki ni nosilec virusnih ali infekcijskih bolezni in nima malignega obolenja. Za darovanje pa se lahko odločijo tudi sorodniki umrlega. Organe se mrtvemu darovalcu odvzame šele, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt.

Po smrti se lahko darovalcu odvzame ledvici, srce, pluča, trebušno slinavko, tanko črevo, od tkiv pa roženici, kosti, sklepe, vezi, kožo, srčne zaklopke in žile. Tkiva lahko odvzamejo tudi nekaj ur po smrti, ko organizem krvi ne pretaka več, organe pa je treba, da bi novemu lastniku najbolje služili, odvzeti pravočasno. Srce je treba presaditi štiri ure po odstranitvi, pljuča do šest ur, jetra do 12 ur, ledvice pa do 24 ur po odstranitvi.

Prva presaditev v Sloveniji leta 1970
Prvič je bila presaditev v Sloveniji izvedena leta 1970, ko so presadili ledvico živega darovalca. Leta 1978 je bila presajena prva kadavrska ledvica, pogosteje pa so se presaditve začele leta 1986, ko so skupaj presadili 30 ledvic. Kostni mozeg so v Sloveniji prvič presadili leta 1989, srce pa leto pozneje. Leta 1995 so bila prvič presajena jetra, dve leti pozneje pa so prvemu Slovencu (na Dunaju) presadili srce.

Ana Mušič