Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2014 že petnajsto leto zapored negativen, saj se jih je v tem letu izselilo 5.594 več, kot se jih je v državo priselilo. Ravno obratno je pri selitvenem prirastu tujih državljanov, ki je pozitiven že šestnajsto leto zapored, v zadnjem letu se jih je namreč v Slovenijo priselilo 5.104 več, kot odselilo, poroča Statistični urad RS (SURS).

V primerjavi z letom 2013 je bilo število priselitev za 0,2 odstotka nižje, število odselitev pa za 7,1 odstotka višje. Selitveni prirast je bil tako spet negativen, in sicer za 490 oseb.

82 odstotkov tujih državljanov
Med prebivalci, ki so se v letu 2014 v Slovenijo priselili, je bilo 82 odstotkov tujih državljanov. Najštevilčnejši so bili državljani drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije, ki jih je bilo 60 odstotkov. Druga najštevilčnejša skupina pa so državljani, priseljeni iz drugih držav članic EU-ja, ki jih je bilo 28 odstotkov.

Priseljeni državljani Slovenije so večinoma prišli iz katere izmed drugih članic EU-ja, največ iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Zunaj EU-ja pa se je največ slovenskih državljanov priselilo iz Srbije.

Med priseljenimi tujimi državljani jih je bilo 60 odstotkov starih od 20 do 44 let, med priseljenimi slovenskimi državljani pa je ta starostna skupina predstavljala 40 odstotkov vseh. Povprečna starost tujih državljanov je tako znašala 31,6 leta, povprečna starost priseljenih slovenskih državljanov pa 38,3 leta.

Vsak četrti se odseli v Avstrijo
Slovenski državljani, ki so se v letu 2014 odselili iz Slovenije, so najpogosteje odšli iskat nove priložnosti v druge države članice EU-ja. Daleč največ jih je s trebuhom za kruhom odšlo v Avstrijo (28 odstotkov), Nemčijo (20 odstotkov) ter Švico, Hrvaško in Združeno kraljestvo.

Od tujih državljanov, ki so se v letu 2014 odselili, jih je nekaj manj kot polovica odšlo v druge države na območju nekdanje Jugoslavije. Le nekaj manj (43 odstotkov) pa jih je odšlo v druge države članice EU-ja, ti so v glavnem odšli na Hrvaško, Bolgarijo in Nemčijo.

113.104 notranjih selitev
Leta 2014 je bilo v Sloveniji registriranih za 0,3 odstotka manj notranjih selitev kot leto prej. Velika večina prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo bivališča, se jih je preselilo v drugo občino (80 odstotkov), drugi pa so se preselili v drugo naselje znotraj iste občine.

Spremembo prebivališča je prijavilo 99.500 državljanov Slovenije in približno 13.500 tujih državljanov, nekaj več kot polovica notranjih selivcev pa je bila stara med 20 in 39 let.

Naselje svojega bivališča je v letu 2014 najmanj enkrat zamenjalo 4,9 odstotka prebivalcev Slovenije. Med tujimi državljani je to v povprečju veljalo za vsakega osmega, med slovenskimi državljani pa za vsakega dvaindvajsetega, tako da so bili tudi v tem letu tuji državljani mobilnejši.

Našteli so tudi 58.679 sprememb prebivališča znotraj naselij, a te statistično ne veljajo za selitve. Daleč največ selitev znotraj naselij je bilo v Ljubljani (16.446) in Mariboru (5.700).