Lista Marjana Šarca je pred letom dni na volitvah dobila 13 poslanskih mandatov. Zmagovalci volitev so bili s 25 poslanci v SDS-u, a je večina drugih strank zavrnila sodelovanje v vladi pod njihovim vodstvom. Tako je pogajanja prevzel Marjan Šarec, ki je vodil pogovore tako s SD-om, SMC-jem, DeSUS-om in SAB-om, na drugi strani pa še z Levico in NSi-jem. NSi se je odločil, da v vlado ne bo vstopil. Tudi Levica ni želela biti del vlade, je pa napovedala posebno sodelovanje z vlado. Pet strank je nato oblikovalo manjšinsko vladno koalicijo s 43 sedeži v državnem zboru.

"Nismo zmagali, vendar smo 13. septembra po treh mesecih napornih pogajanj sestavili manjšinsko vlado," je na Facebooku zapisal Šarec. Svoje delo so začeli z zelo nizko podporo v merjenjih javnega mnenja, nato pa se je podpora zvišala. "Sam ne želim ocenjevati našega dela, saj ocene prepuščam analitikom, komentatorjem, ne nazadnje pa vam, državljankam in državljanom. Nekateri menite, da smo zanič, drugi nas hvalite, tretji pa pravite, da je nekaj stvari dobrih in nekaj slabih. To je tudi pričakovano in običajno, saj živimo v demokraciji," je poudaril.

Samostojni nastop na EU-volitvah je bil pravi

Nato pa se je obrnil v prihodnost in povezovanje strank skupine Alde. Pogovori so potekali že pre evropskimi volitvami, a so padli v vodo. "Naj se sliši še tako sebično, a za nas je pomembno, da smo preverili, koliko zaupanja uživamo med ljudmi," pravi Šarec. Lista LMŠ je sicer dobila dva evroposlanca od osmih.

Čeprav mu je katera od strank zavrnitev sodelovanja na evropskih volitvah morda zamerila, pa ideja o povezovanju strank Alde ni potihnila in naj bi o tem že potekali neuradni pogovori. Zdaj pa bo povezovanje po njegovem mnenju nujno, če ne bomo želeli pretirane razdrobljenosti, saj bodo naslednje volitve državnozborske. "Verjamem, da je to mogoče doseči, a z zavedanjem, da ne želimo pokroviteljstva, temveč sodelovanja na realnih predpostavkah," je dodal.

Erjavec bi sodeloval že pri upokojencih

S Šarcem se je strinjal tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Njegova stranka je na teh evropskih volitvah izgubila evroposlanca. Povezovanje strank, zlasti na levosredinskem polu, se mu zdi zelo realno, a mora imeti tu vodilno vlogo LMŠ. "To sodelovanje je lahko tudi mehkejše, da skupaj sodelujemo samo v poslanski skupini ali pa da sodelujemo, ko gre za določene odločitve," je dejal. Sam bi si že kmalu želel sodelovanja pri vprašanju demografskega sklada.

SMC: Bolje enkrat kot nikoli

Pobudo pozdravljajo tudi v SMC-ju, o tem, kakšne vrste bo sodelovanje, pa je po njihovi oceni še prezgodaj govoriti. "Če imamo v koaliciji štiri stranke, ki sodijo v evropsko družino Alde, je logično pričakovanje, da bo sodelovanje med nami tesnejše kot doslej," je komentiral generalni sekretar SMC-ja Andrej Klemenc. Dodal je, da gre za štiri stranke, ki jih družijo podobne vrednote in cilji, ter da bi morda lahko na podlagi tega tudi programsko tesneje sodelovale. Žal mu je, da priložnost sodelovanja ni bila izkoriščena že za evropske volitve. "A bolje enkrat kot nikoli," je dodal.

Ni pa se izrekel, ali gre Šarčev poziv razumeti v smeri združitve moči štirih strank nasproti SD-ju pri iskanju slovenskega kandidata za komisarja. SD je sicer enako kot LMŠ na evropskih volitvah dobila dva evropska poslanca, a je dobila več odstotkov, zato je pričakovati, da se bo zavzemala za kandidata iz svojih vrst. Po Klemenčevih besedah je prezgodaj sklepati tudi o tem, da bibil kandidat za komisarja njihov predsednik Miro Cerar.

V SAB-u Šarcu ne verjamejo

Medtem pa so v Stranki Alenke Bratušek, kjer so se pred volitvami v Evropski parlament od povezovanja strank veliko pričakovali, zdaj zadržani. "Na zadnjem sestanku pred evropskimi volitvami nas je Šarec povabil na sestanek o sodelovanju strank Alde zato, da nam je povedal, da sodelovanja ne bo," je poudaril generalni sekretar SAB-a Jernej Pavlič.