Zahtevo za sklic nujne seje pristojnega odbora so pripravili na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Združenja svetov delavcev Slovenije. Ti so namreč samo v zadnjem letu zaznali številne konkretne primere neustrezne zaščite delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, med podjetji, kjer so to opazili, pa so našteli Kovinoplastiko Lož, Infrastrukturo Bled, Bosch Rexroth, Steklarno Rogaško, Dravske elektrarne Maribor, Palomo ter Arrivo Dolenjska in Primorska.

Kot izhaja iz zahteve za sklic seje, ki so jo poslali iz Levice, so v omenjenih podjetjih zaznali različne primere neustrezne zaščite delavskih predstavnikov, od izredne odpovedi delovnega razmerja predsedniku sveta delavcev in/ali sindikata, opozoril pred redno odpovedjo, do uvedbe disciplinskega postopka.

Delodajalci z odpuščanji obglavljajo sindikate
Zahtevo za sklic seje je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil poslanec Miha Kordiš, ki je ob tem poudaril, da delodajalci z odpuščanjem delavskih predstavnikov obglavljajo delavsko organiziranje: najaktivnejših delavcev se znebijo, delovni kolektiv pa temeljito utišajo in zastrašijo.

"Temeljna pomanjkljivost veljavne ureditve je odsotnost načela objektivnosti pri ugotavljanju morebitne kršitve predpisov od delavskega predstavnika, preden je ta lahko utemeljeno odpuščen. To vodi v situacijo, kjer delodajalec nastopa kot tožnik in sodnik, združen v eni osebi. To ne zagotavlja 'učinkovitega' varstva pred 'vsemi' postopki odpusta oz. pred 'vsakim zanje škodljivim postopkom', kot to zahteva konvencija Mednarodne organizacije dela št. 135, katere določbe so samo delno vključene v slovensko zakonodajo," so poudarili v Levici.

Kot je poudaril Kordiš, zahtevajo, da je izvršitev odpusta delavskega predstavnika mogoča le, če kršitev nesporno ugotovi sodišče. "Le tako se je namreč mogoče izogniti temu, da je delodajalec tisti, ki ugotovi obstoj domnevne kršitve in njej tudi presoja," je dodal.

Ugotavljanje krivde za nazaj gre v škodo delavcev
Zdajšnja praksa, ki "za nazaj" ugotavlja upravičenost odpuščanj predstavnikov delavcev, je namreč po mnenju Levice z vidika varstva predstavnikov delavcev popolnoma nesprejemljiva. Tudi če se pozneje izkaže, da je bila odpustitev nezakonita, je njen namen dosežen. Zato je razveljavitev odpovedi "za nazaj" po letih mučnega sodnega postopka z vidika varovanja delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalca popolnoma neučinkovita in irelevantna.

V Levici odboru ob obravnavi omenjene problematike predlagajo, da ta ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlaga pripravo poročila o stanju varstva delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev in ga v 30 dneh posreduje DZ-ju.

Poleg tega naj ministrstvo v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in združenjem svetov delavcev pripravi ustrezne rešitve, ki bodo predstavnike delavcev učinkovito zaščitile pred povračilnimi ukrepi delodajalcev, kot to zahteva 1. člen konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 in jih v roku 90 dni posreduje v obravnavo DZ-ju.