Mednarodni dan družin smo prvič praznovali leta 1994. Foto: freedigitalphotos.net Foto:
Mednarodni dan družin smo prvič praznovali leta 1994. Foto: freedigitalphotos.net Foto:
Istospolna družina
Vse oblike družin so med seboj enakovredne, vendar so zaradi pomanjkanja zakonske podlage nekatere družine v Sloveniji enakopravnejše od drugih. Foto: EPA
Madžarska
Četrtina enostarševskih družin s svojimi prihodki ne more preživeti. Foto: EPA
Nasilje nad ženskami
Nasilje v družinah je pogosto povezano z revščino. Foto: BoBo

Družino predstavljajo vsaj en (odrasel) človek ali skupina ljudi, ki skrbi za otroka/e in je kot taka (torej kot družina) prepoznana v zakonodajah ali v običajih držav članic.

Definicija družine OZN
Anita Ogulin
Anita Ogulin obžaluje, da ZMPS ne more pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo. Foto: BoBo

Mene je strah, ker starši niso več opremljeni z nekim upanjem, da bo jutri boljše, ker nimajo več moči, da bi preživeli danes in se optimistično zazrli v jutri, ali pa bi svojim otrokom zmogli dati sporočilo, da je danes sicer težko, a bo jutri lažje.

Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Slovenije Moste-Polje

Letos bo pod geslom Ali so moški glavni v družini? Enakost spolov in pravice otrok v sodobnih družinah potekal že 21. mednarodni dan družin. Tega praznujemo od leta 1994, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 15. maj razglasila mednarodni za dan družin. Mednarodna skupnost želi ob tem dnevu opozoriti na pomen in vpliv, ki ga imajo družine v sodobnih družbah. Pri nas je 15. maj zgolj uvod v teden družin, ki bo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Zvezo družin ponudil brezplačne vstope v muzeje in galerije, zvrstili pa se bodo tudi dogodki, namenjeni družinam.

Družina se prilagaja času
V zadnjih desetletjih so družino doletele mnoge spremembe, a to ne pomeni, da se je njen vpliv zmanjšal, ravno nasprotno, v času gospodarske krize se je pomen družin celo okrepil. Sicer drži, da se je v preteklih desetletjih zmanjšalo število zakonskih zvez na račun drugih oblik življenjskih skupnosti, vendar je treba poudariti, da se družine nenehno razvijajo, spreminjajo in prilagajajo času in družbi.Povečalo se je predvsem število enostarševskih družin, vse več je tudi reorganiziranih družin, kjer ima vsaj en partner otroka iz prejšnjega partnerskega razmerja, v zadnjih letih narašča tudi število istospolnih družin. Vse oblike družin so med seboj enakovredne, vendar so zaradi pomanjkanja zakonske podlage nekatere družine v Sloveniji enakopravnejše od drugih.

Revščina in nasilje v družini povezana
Družina ima veliko socializacijsko vlogo, v času hitrih sprememb in vse večjih pritiskov pa tudi veliko terapevtsko vlogo. Vendar vse družine za otroke ne pomenijo varnega in ljubečega okolja, je opozorila tudi predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin: "Revščina prinaša celo vrsto problemov, ki jih sistem, v katerem živimo, še poglablja. Ugotavljamo, da je pogostnost nasilja povezana z revščino. Ko nekdo nima več za osnovno preživetje, za to išče razloge, ki jih najlažje najde pri partnerju. Revščina pogosto uniči kakršne koli spodbudne odnose znotraj družine. Slab medosebni odnos odraslih pa močno vpliva na otroke, ki ne zmorejo razumeti takšnih odnosov."

Preobremenjenost enostarševskih družin
V zadnjih dveh desetletjih se je povečalo število enostarševskih družin, ki predstavljajo kar četrtino vseh družin. Ravno te so socialno najbolj ogrožene, pred štirimi leti jih polovica s svojimi prihodki ni mogla preživeti. Da se je stiska enostarševskih družin v zadnjih letih še poglobila, je za MMC potrdila tudi Ogulinova: "Enostarševka družina je socialno bolj ogrožena, ker ljudje preprosto ne zmoremo vsega, kar nam družba nalaga, ne zmoreš biti učinkoviti na delovnem mestu, pri vzgoji, če ne zmoreš poskrbeti niti za osnovno eksistenco."

O preobremenjenosti je spregovorila tudi naša sogovornica Vesna, mama samohranilka z dvema šoloobveznima otrokoma: "Seveda se pozna, da si sam. V službi je delo pogosto stresno, potem pa si tudi doma velikokrat pod stresom in čustvenim pritiskom, ker vse pade nate. Časa zase praktično ne poznam." Čeprav s svojo plačo in preživnino, ki jo dobivata otroka, otrokoma lahko omogoči vse potrebno, pravi: "Razmere so iz leta v leto slabše, pomoč države pa ni omembe vredna, ker pa vem, da je drugim še huje, malo stisneš, da jima lahko čim več omogočiš." Poudarila je tudi pomen sorodstvenih vezi, saj ji, kadar dela ob sobotah, na pomoč pri skrbi za otroka priskočijo starši.

Otroci v revnih družinah izgubili občutek varnosti
Največje poslabšanje družinske dinamike so v ZPMS-ju ugotovili v družinah, kjer so starši zaradi narave svojega dela veliko odsotni. "Starši, ki imajo odgovorna delovna mesta, so praktično cele dni zdoma, kar pomeni, da so otroci prikrajšani za družinsko življenje. Vse več je tudi prekarnih delavcev, ki morajo, če hočejo preživeti, pogosto za minimalne plače garati noč in dan, delajo tudi, ko so bolni," je povedala Ogulinova. Pričakovano so daleč najslabši odnosi v družinah, v katerih ni zaposlen nihče in so odvisne od socialnih transferjev. Otroci so v takih družinah izgubili občutek varnosti, zaradi družinskega položaja nimajo enakih možnosti kot njihovi sovrstniki, najhuje pa je, poudarja Ogulinova, da jih vse pogosteje izključujejo vrstniki, ki prihajajo iz družin z večjimi ekonomskimi zmožnostmi.

Starši brez upanja na lepšo prihodnost
Vedno več družin se v stiski obrača na humanitarne organizacije, kar je opazila tudi Ogulinova: "Nepredstavljivo je, kakšne množice stojijo za podporo in pomoč pred našimi vrati. Gre za družine, ki imajo pred sabo izvršbe, rubežnike in res nobene možnosti za lepšo prihodnost. Mene je strah, ker starši niso več opremljeni z nekim upanjem, da bo jutri bolje, ker nimajo več moči, da bi preživeli danes in se optimistično zazrli v jutri, ali pa bi svojim otrokom zmogli dati sporočilo, da je danes sicer težko, a bo jutri lažje." Zato si želi, da bi reorganizirali centre za socialno delo, "da bi ti prevzeli svojo osnovno funkcijo, ki jo zdaj opravljamo humanitarne organizacije".

Sicer si ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po besedah Ogulinove zelo prizadeva, da bi ustavilo širjenje revščine, a samo tega ne zmore, zato bi bilo nujno potrebno delovanje celotnega vladnega sektorja. "Vložek za socialno enakost in lajšanje življenja najrevnejšim in najbolj socialno ogroženim ni strošek, ampak je naložba v prihodnost," je povedala Ogulinova.

Največje breme po podatkih statističnega urada družinam predstavljajo stanovanjski stroški, zaradi nezmožnosti plačila se število deložacij povečuje. Ker ravno izguba stanovanja najbolj vpliva na socialno izključenost, si ZPMS prizadeva, da bi spremenili stanovanjski zakon, ki bi preprečil deložacijo socialno ogroženih družin z otroki iz neprofitnih stanovanj

Vse večja vključenost očetov v družinsko življenje
V zadnjih desetletjih opažajo vse večjo vključenost očetov v družinsko življenje. Naš sogovornik Miha, oče treh deklic, najmlajša šteje skoraj dve leti, najstarejša pa bo kmalu dopolnila osem let, pravi, da je zaradi velikosti družine in obveznosti, ki jih prinaša kmetija in ženina redna zaposlitev, delitev dela nujna. "Za prevoze v 70 odstotkih poskrbim jaz, ker je moj urnik prilagodljiv, žena pa je vezana na službo. Tudi kadar katera izmed hčerk zboli, dan ali dva zanjo skrbim jaz, če bolezen traja dlje, doma ostane žena, ker delo na kmetiji ne čaka." Poudarja tudi, da je v petčlanski družini, kjer se vedno kam mudi, nujna dobra organizacija dela: "Vstajam pred šesto, dan pa končam okoli desetih. Zjutraj, še preden se dekleta zbudijo, postorim nujne stvari na kmetiji, nato jih odpeljem v vrtec in šolo. Nekaj časa je bilo precej naporno, ker v našem kraju nismo dobili varstva in sem jih moral voziti v 13 kilometrov oddaljen vrtec, kar je bilo precej zamudno. Na srečo se je to pozneje uredilo."

Miha je s pomočjo države za zdaj zadovoljen, res pa je, "da je v osnovi šoli samo ena hčerka, zato stroški niso pretirano visoki, ko bodo v osnovni šoli vse tri, bo postalo veliko težje. Šolstvo ni ravno brezplačno, na koncu meseca se nabere kar nekaj položnic, ki jih je treba plačati, potem pa so tu še ekskurzije, izleti, stanejo tudi krožki. Starejša hčerka, ki večkrat na teden poje v pevskem zboru, bi se rada učila tudi instrumenta, a ne vem, kako bomo zmogli, ker tudi časovno že zdaj lovimo minute." Da je njihov urnik popolnoma poln, na karvpliva tudi skrb za kmetijo, potrjuje tudi to, da na počitnice ne hodijo, le občasno si zmorejo vzeti kakšen prost dan.

Povprečna družina v Sloveniji šteje tri člane
Na področju družin je statistični urad podatke zadnjič zbral leta 2011, takrat je v Sloveniji živelo nekaj več kot 567.000 družin. Povprečna družina je štela tri člane, v največji družini je živelo 13 otrok, povprečno število otrok v družini z otroki pa je bilo 1,56 otroka. Več kot polovica otrok se je v zadnjih letih rodila v zunajzakonski skupnosti, kar je posledica upadanja pomena zakonske zveze, vse več pa je tudi ločitev.

Družino predstavljajo vsaj en (odrasel) človek ali skupina ljudi, ki skrbi za otroka/e in je kot taka (torej kot družina) prepoznana v zakonodajah ali v običajih držav članic.

Definicija družine OZN

Mene je strah, ker starši niso več opremljeni z nekim upanjem, da bo jutri boljše, ker nimajo več moči, da bi preživeli danes in se optimistično zazrli v jutri, ali pa bi svojim otrokom zmogli dati sporočilo, da je danes sicer težko, a bo jutri lažje.

Anita Ogulin, Zveza prijateljev mladine Slovenije Moste-Polje