Erjavec dal vedeti: Če gremo v koalicijo, želimo mesto zase. Poslanci so predtem potrdili vse mandate.

Milana Brgleza je kot edinega kandidata za predsednika DZ-ja predlagala največja stranka SMC, njegova izvolitev pa ni bila vprašljiva, saj so mu podporo napovedali v DeSUS-u, SD-ju, ZaAB-u, Združeni levici in NSi-ju. Zanj je glasovalo 66 poslancev, eden je bil proti, 19 glasovnic pa je bilo neveljavnih.

Po izvolitvi se je Brglez zahvalil za podporo in povedal, da mesto predsednika državnega zbora simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva in da je treba to točko izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem, z dialogom. "Lahko obljubim, da bom odprt za dialog, da bom spoštoval vse in da ne bom poučeval, kako je treba ravnati, vsaj ne z besedami, se bom pa trudil to početi z dejanji."

Brglez: To je pomemben trenutek
Ob koncu seje pa je poudaril pomembnost dogodka konstituiranja državnega zbora znotraj političnega sistema in države. Zaradi "posebnega trenutka" ni želel odpirati nobenih dodatnih vprašanj razen tega, je pa vse poslance povabil, naj vedno pristopijo do njega v prihodnosti.

"Pričakujem, da bomo v prihodnje iskreno sodelovali. Takrat, ko bo to sorazmerno lahko, pa tudi pri drugih vprašanjih, ko se ne bo vse odvijalo tako, kot pričakujemo," je izjavil.

DeSUS še meri na Brglezovo mesto
Se je pa okoli položaja že zapletlo. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec je napovedal, da ob morebitnem njihovem vstopu v koalicijo poleg treh ministrstev, usklajevanja pokojnin v primeru dvoodstotne gospodarske rasti in regresa za upokojence pričakujejo tudi položaj predsednika državnega zbora. To je sklep izvršnega odbora DeSUS-a, je poudaril.
Pojasnil je svoj nepričakovani umik kandidature. Spomnil je na pogajanja po prejšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ko pogovori z Zoranom Jankovićem (PS) kljub podpisani pogodbi niso uspeli. V torek, ko je Erjavec kandidaturo sprejel, je pričakoval, da bosta do četrtka že znani okvirna koalicija in koalicijska pogodba. A ker je bilo v zraku preveč neznank, po lastnih besedah ni mogel tvegati in sprejeti položaja, "ki bi ga pozneje obžaloval".

Cerar: Igranje s položajem ni odgovorno
A kot je po koncu seje povedal Miro Cerar, v stranki po vsej verjetnosti ne bodo pristajali na morebitna nova kupčkanja s položajem predsednika DZ-ja. Erjavec je res potegnil nekaj "nepričakovanih potez", vendar sta tako njegova stranka kot velika večina DZ-ja podprli Brgleza kot resnega in dobrega kandidata, je poudaril najverjetnejši prihodnji mandatar za sestavo vlade.

"DZ je zelo pomembna institucija in ni odgovorno predlagati začasnih kandidatov," je poudaril.

Veber: Delovali smo v zahtevnih razmerah
Ustanovna seja sedmega sklica slovenskega parlamenta se je začela z Zdravljico, nato je poslance nagovoril zdaj že nekdanji predsednik DZ-ja Janko Veber, ki je dejal, da je prejšnji sklic deloval v zahtevnih razmerah, ki so jih narekovale gospodarske razmere. "Še posebej bi se zahvalil poslankam in poslancem za izjemno sodelovanje, saj smo dosegli soglasje med koalicijo in opozicijo, da smo lahko v dveh bistvenih točkah spremenili ustavo," je povedal Veber.

Sledil je nagovor predsednika države Boruta Pahorja, ki je čestital poslancem ob izvolitvi in jim zaželel, da se skupaj potrudijo po najboljših močeh. Ob tem je citiral Winstona Churchilla in dejal, da trud po naših najboljših močeh ni več dovolj. "Končno se zdi, da je kriza premagljiva, to nas opogumlja. A ne storimo napake, ne mislimo, da se bo to zgodilo v vsakem primeru, zgodilo se bo le, če bomo naredili pravo stvar," je povedal predsednik in poudaril, da si neuspeha v tem mandatu ne moremo privoščiti. "Zato si želim, da se bomo čez čas prepirali, kdo je bolj zaslužen za to, da smo uspeli, kot da bi se kregali o tem, kdo je kriv, da nismo uspeli," je še dodal.
Prvi zapleti: SDS bi prekinil sejo
Jože Tanko (SDS) je pred imenovanjem vodstva mandatno-volilne komisije (MVK) opozoril, da SDS nima članov v MVK-ju, zato so člani SDS-a zahtevali pisno mnenje državnozborske pravne službe, kaj storiti v tem primeru, in hoteli začasno prekiniti sejo.
Začasna predsednica DZ-ja Marjana Kotnik Poropat mu je odgovorila, da je pri imenovanju mandatno-volilne komisije vse po pravilih in da ima SDS v njej štiri mesta. Le imena članov morajo posredovati, ga je opomnila in zavrnila njegov predlog. S to interpretacijo Tanko ni bil zadovoljen. DZ je nato le glasoval o prekinitvi seje in pridobitvi zahtevanega pravnega mnenja, vendar ga je večina poslancev zavrnila.

Mandatno-volilna komisija je nato začela zasedati in soglasno, sicer brez poslancev SDS-a, potrdila mandate vsem 90 novoizvoljenim poslancem. Njeno odločitev pa so pozneje potrdili tudi poslanci DZ-ja z 88 glasovi za in nobenim proti.

Med poslanci prvič zapornik
Za številne nove poslance je bil sicer sporen mandat predsednika SDS-a Janeza Janše, ki zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prestaja zaporno kazen. 9. člen zakona o poslancih namreč določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Vendar lahko vseeno ohrani mandat, če poslanci sklenejo, da lahko obsojenec opravlja poslansko funkcijo.

Poslanca Matjaž Hanžek (ZL) in Jani Möderndorfer (ZaAB) sta zato že napovedala, da bodo v prihodnosti problematizirali poslanski mandat pravnomočno obsojenega Janeza Janše.

"Gre za nepredstavljivo dejstvo, da si predstavniki ljudstva jemljemo več pravic, kot jih priznavamo drugim državljanom," je opozoril Hanžek. Pri tem je dal za primer, da morajo kandidati za zaposlitev v javni upravi predložiti dokazilo o nekaznovanosti ali da niso v kazenskem postopku. Za kandidaturo za predstavnika ljudstva pa to ni potrebno, čeprav lahko odločajo o usodi neprivilegiranih ljudi. "Kot varuh človekovih pravic sem na to DZ opozarjal že pred desetletjem, vendar je ostal gluh," je poudaril Hanžek

Möderndorfer pa je opozoril, da se ne gre sprenevedati, da je v tem mandatu drugačno situacija, kot je bila doslej. Zato pričakuje razpravo glede Janševe funkcije, še zlasti ker je zakonsko določeno, kdaj poslancem preneha mandat. "Moramo dati jasno sporočilo, da smo pred zakonom vsi enaki," je povedal.

Teden za vodje poslanskih skupin
Seja DZ-ja se je po izvolitvi Brgleza končala, zdaj pa so na vrsti poslanske skupine, ki imajo po potrditvi mandatov na voljo sedem dni za določitev stalnih vodij poslanskih skupin, če bodo koalicijska pogajanja hitra in uspešnejša kot ob teh prvih korakih, pa lahko kmalu pričakujemo tudi posvete pri predsedniku države in njegov predlog za izvolitev mandatarja. Miro Cerar je znova napovedal, da je izvolitev nove vlade realno pričakovati v drugi polovici septembra.