Minister za zdravje Aleš Šabeder obžaluje, da v Celju ni prišlo do sestanka s primarnimi zdravniki, ampak samo z vodstvom in predstavniki občine, so sporočili z ministrstva. Kot so pojasnili, se je Šabeder z zdravniki želel sestati takoj po nastopu mandata in se neposredno seznaniti s stanjem na terenu, da bi lahko v danih razmerah čim hitreje skupaj našli najboljše rešitve.

Sklic sestankov predstavnikov ministrstva, vodstva zavoda in zdravnikov je bil predviden v Kranju, Celju in Nazarjah, kjer je zaradi nevzdržnih razmer več zdravnikov že dalo odpoved. Kot so pojasnili v sindikatu Praktikum, se je minister ob obisku zdravstvenih domov želel sestati še z zaposlenimi zdravniki, ki pa so odgovorili, da želijo, da so na sestanku tudi sindikati kot njihovi uradni zastopniki. Ministrstvo je po poskusu uveljavitve te pravice odpovedalo sestanek, so sporočili iz sindikata. Ob tem so poudarili, da ima skladno z ustavo vsak delavec pravico do sindikalnega zastopanja, ki se mu je ne sme odreči. "Zato smo v sindikatu presenečeni nad nerazumevanjem zdavnaj sprejetih civilizacijskih pridobitev," so še zapisali v Praktikumu.

Pozneje so z ministrstva za zdravje sporočili: "Minister za zdravje Aleš Šabeder danes ni odpovedal sestankov s primarnimi zdravniki, kot je za medije povedal Igor Muževič iz Sindikata družinskih zdravnikov Praktikum. Sestanek je bil. Minister se je pogovarjal z vodstvom zdravstvenih domov in predstavniki občin. Povabilo na sestanek pa so zavrnili zdravniki."

"Minister Šabeder spoštuje socialne partnerje"

Ministrstvo za zdravje je že pred tem zapisalo, da minister "socialni dialog in socialne partnerje spoštuje, kar je dokazal v preteklem delovanju. Minister bo v prihodnjem tednu podal ponovno pobudo za srečanje z zdravniki. Socialnega dialoga ne izključuje." Kot so poudarili, je bil namen sestankov v omenjenih zdravstvenih domovih natančna in neposredna seznanitev z razmerami na terenu, da bi lahko čim prej ukrepali, ne pa pogajanja. Minister Šabeder bo v nadaljevanju obiskal še primarne zdravnike v Nazarjah in v Kranju.

Pred delovnim srečanjem v Zdravstvenem domu Celje je Šabeder še enkrat poudaril, da je osnovni namen obiska seznanitev s problematiko preobremenjenosti družinskih zdravnikov: "Številke so nekaj, dejanska situacija je lahko nekaj drugega, tako da bom poslušal najprej zaposlene. Moja želja je bila tudi, da se seznanimo tudi z zdravniki in izvemo, kakšne so pravzaprav težave." Pogovoriti se je želel tako z zdravniki kot z vodstvi zdravstvenih domov in tudi s predstavniki svetov zavodov, nato bi pripravili nabor ukrepov z drugimi deležniki, je v Celju dejal Šabeder in poudaril, da ministrstvo ni edini deležnik, temveč da je med ključnimi predvsem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V ZD-ju Celje so s 1. majem pripravljeni podpisati kolektivno odpoved

Strokovni direktor ZD-ja Celje Marko Drešček je nedavno podprl zahteve družinskih zdravnikov. Decembra so zdravniki primarnega zdravstva ZD-ja Celje zaradi preobremenitve v ambulantah družinske medicine, primarne pediatrije in medicine dela poslali poziv pristojnim organom. Odziva niso dobili, razen od ZZZS-ja, ki je podal stališče, da ga ta problematika ne zadeva.

"Žal nov splošni dogovor strokovno delo zdravnikov samo še dodatno ogroža. Delo bi bilo v teh razmerah nestrokovno, bolnikom in zdravnikom nevarno ter v popolnem nasprotju s strokovnimi smernicami obravnave naših bolnikov. Zato zdravnikom, tudi če bodo pritiski ZZZS-ja, ne bom nalagal dodatnega opredeljevanja, ampak se bom držal kolektivne pogodbe zdravnikov in zobozdravnikov ter sporazuma o prekinitvi stavkovnih dejavnosti, kjer je meja opredeljevanja za leto 2019 postavljena na 1895 količnikov," je opozoril Drešček. Ob tem je izrazil upanje, da bo za zdravnike ZD-ja Celje, ki so s 1. majem pripravljeni podpisati kolektivno odpoved, to dovolj in da si bodo glede odpovedi premislili. Drešček je še dodal, da se brez sodelovanja ZZZS-ja, ministrstva za zdravje in drugih deležnikov razmere ne bodo izboljšale.

ZD Nazarje le še z enim zdravnikom

ZD-ju Nazarje, kamor je Šabeder odpotoval iz Celja, so trije družinski zdravniki dali odpoved zaradi preobremenjenosti delovišča. Brez zdravnika bo tako ostalo 2.500 bolnikov, zaposlen je le še en zdravnik. Kot je povedala direktorica ZD-ja Nazarje Darja Es, rešitve išče v povezavah s sosednjimi zdravstvenimi domovi.

V Kranju odpoved napovedalo 20 zdravnikov družinske medicine

Popoldne se je novi minister v Kranju sestal še s predstavniki ZD-ja Kranj in Osnovnega zdravstva Gorenjske. Kot je povedala vodja ambulant družinske in splošne medicine v ZD-ju Kranj Tatjana Kitić Jaklič, so se v sredo v kranjskem zdravstvenem domu na delovnem sestanku srečali z najvišjimi predstavniki sindikatov Fides in Praktikum, ki so se seznanili z razmerami v zdravstvenem domu, kjer je odpoved delovnega razmerja napovedalo več kot 20 zdravnikov družinske medicine.

"Do tega dne je bil sicer v zvezi s to problematiko le en sestanek na lokalni ravni, medtem ko od predstavnikov ministrstva za zdravje ni bilo podane nobene pobude za sklic sestanka, kjer bi se ministrstvo vsaj seznanilo s problematiko in izkazalo interes, da bi k razrešitvi položaja aktivno pristopilo," je sporočila Kitić Jakličeva.

Dodala je, da zdravniki družinske medicine pri svoji odločitvi vztrajajo in še vedno od odločevalcev zahtevajo ureditev razmer, v katerih bi lahko svoje delo za bolnike opravljali kakovostno in varno. Natančno število odpovedi bo znano v naslednjem tednu, po pregledu vse prispele pošte.

Osnovo zdravstvo Gorenjske: Problematika naj se reši v aprilu

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik je na sestanku ministra pozval, naj rešitev glede problematike družinskih zdravnikov najde v aprilu, sicer bo maja delo v kranjskem zdravstvenem domu že zelo oteženo. Pričakuje namreč, da bo kar nekaj zdravnikov družinske medicine v kranjskem ZD-ju v ponedeljek dalo odpoved. "Sicer ta trenutek nimam še nobene odpovedi zdravnikov, vendar imam občutek, da v ponedeljek bodo. Koliko jih bo, pa ne vem," je povedal Veternik.

Kranjski zdravniki, ki bodo v ponedeljek dali odpoved o zaposlitvi, imajo 60-dnevni odpovedni rok: "Računamo, da aprila še ne bo težav pri izvajanju dejavnosti, težava pa bo maja, ko bodo imeli zdravniki lanske in letošnje dopuste."

Ob tem je tudi povedal, da predlog kranjske mestne občine, da bi zadevo začasno reševali s prerazporeditvijo zdravnikov iz drugih gorenjskih zdravstvenih domov, ni realna. Zdravnikov družinske medicine namreč primanjkuje po celoti regiji.

Iz razgovora sodeč, se minister problematike, ki je nastala na področju družinske medicine v Sloveniji, po Veternikovih besedah zaveda. Ob tem je dodal, da se je minister hkrati na neki način tudi zavezal, da bo skušal čim prej prek vlade sprejeti aneks številka ena k splošnemu dogovoru za to leto, ki ga je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavrnil. Napovedal je, da bi lahko aneks šel pozitivno prek vlade v maju.

V ZD-ju Ajdovščina nič več prek rednega delovnega časa

V ZD-ju Ajdovščina so nekateri zdravniki družinske medicine že umaknili soglasje za delo prek rednega delovnega časa, direktorica doma Boža Ferfolja pa je podala svojo odstopno izjavo.

Z odpovedjo grozijo tudi grosupeljski zdravniki

V sredo so z odpovedjo, če bodo pritiski, naj sprejemajo bolnike nad 1.895 glavarinskih količnikov, zagrozili tudi grosupeljski zdravniki.

ZD Maribor: Če se zadeve ne bodo izboljšale, prvega julija kolektivna odpoved

Kolektivno napoved so po poročanju Radia Slovenija napovedali tudi družinski zdravniki v ZD-ju Maribor. V pozivu, ki so ga naslovili na pristojne in javnost so zapisali, da bodo prvega junija, če se razmere ne bodo izboljšale, pristopili h kolektivni odpovedi.

Mariborska zdravnica Maja Arzenšek je za Radio Slovenija opozorila, da so zdravniki že zdaj preobremenjeni, letošnji splošni dogovor pa je obremenitve še povečal. Arzenškova je sporočila, da je "v tem trenutku ta poziv podpisalo 39 zdravnikov", kar je "približno 80 odstotkov vseh družinskih zdravnikov, ki delajo v našem zdravstvenem domu".

Mariborski zdravniki v pozivu sicer zahtevajo popravek splošnega dogovora za letošnje leto, tako da bo meja za prenehanje opredeljevanja pacientov 1.895 glavarinskih količnikov in da se bo ta meja zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1.500 glavarinskih količnikov. V pozivu so zapisali tudi, da bodo do nujne spremembe splošnega dogovora za letos pri svojem delu dosledno upoštevali standarde in normative, tako kar zadeva vpisovanje novih bolnikov kot časa trajanja obravnave enega bolnika.

Dodali so, da zahtevajo administrativno razbremenitev specialistov družinske medicine, vzpostavitev razmer, v katerih bo družinska medicina postala privlačnejša za mlade kadre, in jasno zgornjo mejo dnevnih in tedenskih obremenitev zdravnika družinske medicine.