Kar 95 % vprašanih najemnikov je navedlo vsaj eno kršitev lastnikov stanovanj, je pokazala anketa. Ena od v nebo vpijočih zgodb je izkušnja najemnice, ki je sama uredila popolnoma zanemarjeno stanovanje.
Ko je lastnik stanovanja to videl, ji je hotel podtakniti sostanovalca, da bi še od njega pobiral najemnino. Pozneje je isti lastnik ugotovil, da lahko dekle izkorišča tudi tako, da mu namesto plačevanja najemnine opravlja umazana dela v njegovi trgovini. Žal zgodba ni osamljena.
Med pogoste kršitve spadajo primeri, v katerih »najemniki živijo brez pogodb, nimajo veljavnih pogodb, najemodajalci pa ne plačujejo davka od najemnine. Zelo pogosto morajo najemniki sami poskrbeti za vzdrževanje in plačevati za rezervni sklad,« pravi Tanja Baumkirher iz Mladinskega sveta.
Globe do 15.000 evrov
Na ministrstvu za okolje in prostor potrjujejo, da gre za kršitve. Zagrožena globa znaša med 500 in 15.000 evri. Najemnik je, če pogodba ne določa drugače, dolžan kriti le določene stroške vzdrževanja, kot so zamenjava tesnil, žarnic, beljenje, vzdrževanje rolet. Strošek rezervnega sklada nosi lastnik stanovanja.
Pogosta kršitev je tudi, da stanodajalci najemniku ne omogočijo prijave začasnega ali stalnega bivališča, s tem pa v kršitve zakona potiskajo najemnika. Lastnik tudi ne more odreči soglasja najemniku, ki želi urediti zanemarjeno stanovanje, če so izpolnjeni pogoji.
»Vprašani pogosto navajajo tudi poseg v zasebnost, to so prepogosti, nenapovedani obiski stanodajalcev,« še navaja Tanja Baumkirher. Najemnik je dolžan dopustiti lastniku vstop v stanovanje le dvakrat letno za preveritev pravilne uporabe stanovanja.
Predlagana rešitev: nižji davek
Anketa je poziv vladi, naj se v Nacionalnem stanovanjskem programu, ki bo romal v državni zbor, posveti bolj konkretnim rešitvam na najemnem trgu. »Veliko pričakujemo od izvedbenega načrta, ki ga mora pripraviti vlada,« pravi Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.
In rešitve? Ena od njih, ki jo ponujajo nepremičninski posredniki, z njimi pa se mnogi strinjajo, je nižja obdavčitev prihodka od oddajanja v najem. Če bi bil davek nižji od zdajšnjih 25 %, bi morda odpadlo kar nekaj povodov za kršitve.
Druga rešitev se skriva v povečanju inšpekcije. Na ministrstvu pravijo, da je na terenu po celi državi le šest stanovanjskih inšpektorjev. Letos imajo skoraj 1.000 zadev, uvedli so 65 prekrškovnih postopkov in izdali 72 odločb. Znano pa je, da so prakse zlasti na črnem trgu zelo pogoste in razvejane.
Tretjo rešitev predlagajo v Združenju najemnikov. Predsednica Tanja Šarec pravi, da države najemni trg doslej ni zanimal. Manjkata pa predvsem nadzor in »poslovna morala« tistih, ki oddajajo nepremičnino. Poudarja, da stanje kliče k ustanovitvi »društev za varstvo pravic najemnikov.
To je v večini evropskih držav ustaljeni mehanizem, ta društva bi imela pooblastila in zastopala interese najemnikov, spremljala višino najemnin in upravičenja do njihovega povečanja, preprečevala oderuške najemnine, ugotavljala upravičenja do subvencij, posredovala pri deložacijah in omogočila pravno pomoč.
Ministrstvo nima posluha
A menda za to na ministrstvu za okolje ni posluha. »Nasprotno, ko smo to večkrat predlagali, smo dobili odgovor, da bi spet ščitili najemnike. Hudo je v državi, ki se ne čuti odgovorna, da ščiti šibke, podpira pa lastnike, ki so premožnejši in te zaščite ne potrebujejo toliko kot najemniki,« je ostra Tanja Šarec, ki doda, da država ščiti najemodajalce tudi v Nacionalnem stanovanjskem programu.
V Mladinskem svetu so NSP-ju bolj naklonjeni, široka javna razprava o krovnem stanovanjskem dokumentu in s tem o najemnem trgu pa se niti ni dobro začela.
Maja Derčar, Radio Prvi
