Tako ugotavljajo Statistični urad RS, Urad RS za mladino in Inštitut RS za socialno varstvo. »Zanimivo je, da si dekleta želijo imeti otroke pri 24, a jih zaradi sistemskih družbenih razmer imajo šele pri 29 letih,« razkriva Petronela Vertot s statističnega urada.

Mladi se zavedajo težav s katerimi se soočajo
»Saj se že dolgo ve, v kakšnem položaju smo mladi, a država načrtno ne stori ničesar, da bi nam pomagala,« opozarja razočarana 28-letnica, ki ne želi biti imenovana. Z roko je le zamahnila in odkorakala stran, ko smo jo prosili za mnenje. Boštjan je zaposlen v enem izmed nakupovalnih središč v Ljubljani, star je 30 let, a z zaslužkom si ne more kupiti svojega stanovanja: »Plače so premajhne za odobritev posojila.« Luka, 20-letni študent turistike: »Družba mladih sploh ne potrebuje. Mi se moramo znajti in zabavati sami.« 24-letni študent Jernej: »Problem je tudi ta, da vse več mladih podaljšuje študij, za vsako delo pa niso pripravljeni poprijeti.«

A vendar ima statistični urad strah vzbujajoče napovedi, da se bo število mladih v Sloveniji zmanjšalo. Irena Križman, generalna direktorica SURS-a: »To je izjemno pomembna skupina za našo prihodnost, delajo za našo prihodnost.« Še pred kratkim so imeli mladi do 30 let že dva otroka, zdaj pa se jih vse več za to odloča šele po tridesetem letu. Po tem letu ženske težje rojevajo še tretjega ali četrtega otroka. Petronela Vertot, statistični urad: »Seveda je treba veliko bolj premisliti, kaj bi bilo treba narediti, da bi se mladi odločali za družine.«

Ni treba na začetku imeti vsega v zasebni lasti, da se s prehodi kaj doseči, vsekakor pa je treba ustvariti potrebno ozračje. Razlog za dolgo bivanje v matični družini lahko iščemo tudi v dolgem študiju, ki v bistvu rešuje socialno težavo mladih, ker ne dobijo zaposlitve. V Sloveniji je odstotek mladih, ki še živijo pri starših, najvišji med članicami EU-ja. Kar 80 odstotkov, starih 29 let živi pri svoji družini in 60 odstotkov starih 31 let. Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo poudarja, da ena petina mlajših od 18 let živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, podobno velja tudi za starostno skupino od 18 do 24 let.

Rezultate teh raziskav je urad za mladino predstavil vladi. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino: »Država bo morala celoviteje stopiti k reševanju problemov mladih, ti niso le pod enim ministrstvom. Vsi ministri morajo stopiti skupaj, gre za vladni politični projekt.« V podporo premostitvi težav je urad za mladino pripravil dvodnevni seminar, ki bo jutri na Brdu pri Kranju, »Življenjski pogoji mladih v Sloveniji«, ki bo prvi poskus soočenja težav mladih posameznim vodjem sektorskih politik. V namene reševanja težav mladih bodo namenili 11 milijonov evrov. Jutrišnji posvet bo odprl predsednik vlade Borut Pahor.

Minister za šolstvo dr. Igor Lukšič podpira prizadevanje za izboljšanje položaja mladih, ki ga je treba, po njegovih besedah, spremljati in vedno znova definirati, tudi do drugih generacij, še posebno zdaj, ko se velik del zahodnega sveta stara. »Pomembna zadeva je tudi vprašanje izobraževanja voditeljev, saj se ZDA in Evropa ukvarjajo z izobraževanjem voditeljev. Tega še pri nas ni. Slovenija mora v to vložiti denar in napore, da bodo naši voditelji usposobljeni tudi za slovenske in evropske ter svetovne zgodbe.«

Zdravje
»Mladi so zlasti ranljivi na delovnem mestu,« dodaja Petronela Vertota s Statističnega urada RS. Na Inštitutu RS za socialno varstvo so ugotovili, da bi mladi med 20 in 29 letom morali posvetiti večjo pozornost zdravju, saj je njihovo zdravstveno stanje mnogo slabše kot pri mladostnikih (15-19 let), veliko je mladih s čezmerno težo, sladkorno, kar pa je osnova za druge bolezni. Največ poškodb je v nižjih starostnih skupinah (15-24 let), ker niso pozorni na nevarnosti. "Še bolj pa je strah vzbujajoče redno uživanje alkohola in mamil, kar pa je tudi pogubno za družbo, saj te generacije ne bodo zdrave in to so razvade, ki se jih ne da odpraviti čez noč," opozarja Vertotova.

Na veliko neskladje pa opozarja Urban Boljka z Inštituta RS za socialno varstvo, saj mladi verjamejo družbenim normam, ki trdijo, da je dobra izobrazba vstopnica za dobro plačana delovna mesta: »Po zaključku izobraževanja pa so mladi soočeni z golo resnico: vse večja stopnja brezposelnosti in fleksibilnosti zaposlovanja ter težko ustvarjanje gmotnih življenjskih razmer jim odpre oči v kruto realnost. Razpoložljiv dohodek mlade generacije je nižji od povprečja celotne populacije in od povprečja aktivne populacije, pri njih je tudi stopnja tveganja revščine mnogo večja, zaradi tega pa raje ostajajo kar doma. Zaradi tega se dogaja to, da se mladi vse pozneje osamosvojijo od staršev.« A na statističnem uradu dodajajo, da je stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji relativno nizka v primerjavi z državami članicami EU-ja.