Čeprav število neuresničenih odločb ustavnega sodišča po mnenju predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča ni veliko, ima občutek, da politika v zadnjih dveh letih zavlačuje izvršitve odločb, "ker se z njimi ne strinja". "To je z vidika pravne države zelo problematično, zlasti če je neizvršitev pogojena politično ali ideološko," je opozoril Mozetič.

Predsednika ustavnega sodišča motijo tudi nekateri napadi na ustavno sodišče v zadnjih letih in napovedi politike o "tem, kako bodo počakali na novo sestavo". Med odločbami, ki so po njegovem mnenju "doživele napačne kritike", je posebej omenil še vedno neizvršeno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol.

Če bi namreč DZ spremenil ustavo in financiranje zasebnih osnovnih šol uredil drugače, kot so določili ustavni sodniki, bi to po njegovi oceni pomenilo, da bi zaobšel odločbo ustavnega sodišča: "Vprašanje pa je, ali bi bila takšna zaobitev dopustna ali ne."

Ustavno sodišče po njegovem mnenju nima možnosti, da bi zakonodajalca prisililo v uresničitev odločbe. "Težava, ki jo vidim, je, da se politika pri določenih zadevah ne more poenotiti," je dejal. Pri tem je omenil tudi odločbo glede zakona o visokem šolstvu, po kateri bi moral zakonodajalec razmejiti med zasebnih in javnim financiranjem visokega šolstva, pa že dolgo čaka na uresničitev.

Število zadev se je ustalilo
Število zadev, ki jih letno prejme ustavno sodišče, se je po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada ustalilo. Letno prejmejo okoli 1300 zadev, ravno toliko jih rešijo. Sodne zaostanke pa obvladujejo.

Največji obseg po Neradovih besedah predstavljajo ustavne pritožbe, ki so bile v lanskem letu 1003, kar je več kot 80 odstotkov vseh zadev. Skoraj polovica jih je s področja civilnega prava, nekoliko manj je upravnih sporov, najmanj, okrog 200, pa je kazenskih zadev.

Poleg tega je ustavno sodišče lani prejelo 212 zahtev oziroma pobud za abstraktno presojo predpisov. Lani so pobudniki izpodbijali 66 različnih zakonov, 31 predpisov lokalnih skupnosti in deset aktov ministrstev. Zmagovalec po številu izpodbijanj je bil lani insolvenčni zakon, ki so ga pred ustavnim sodiščem izpodbijali kar 24-krat, je še pojasnil Nerad.

Zadnje poročilo sedanjih ustavnih sodnikov
Poročilo o delu ustavnega sodišča je zadnje poročilo v sedanji sestavi ustavnega sodišča, saj se bo letos in v prihodnjem letu zamenjalo kar nekaj ustavnih sodnikov. Po Mozetičevem mnenju bi bilo najbolje, če bi bila sestava tripartitna. Trije sodniki bi prihajali iz sodstva, trije iz akademske sfere, trije pa iz drugih poklicev, denimo odvetništva in podobno.