Praznik Marijinega vnebovzetja je tudi letos na Brezje privabil več tisoč ljudi. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pri osrednji maši gospodarstvenike in politike pozval k delu za skupno dobro.

Zore se je v nagovoru oprl na evangelijski odlomek, ko se je Marija srečala s prav tako nosečo sorodnico Elizabeto, kar velja za enega najbolj veselih odlomkov Svetega pisma. Zore meni, da se moramo od njiju najprej naučiti sprejemati drug drugega z veseljem.

Dodal je, kako drugačni bi postali odnosi med nami, če bi se srečevali v takšnem duhu medsebojnega sprejemanja in veselja drug nad drugim in kako drugačne bi bile naše družine, če nam ne bi bilo treba drug drugemu dokazovati, da mora obveljati naša misel ali naša odločitev, otroci pa bi živeli v družinah, v katerih bi lahko oblikovali svoj značaj in razvijali svoje sposobnosti.

Prav tako bi bilo drugačno naše gospodarsko, družbeno in politično življenje, če bi bila odpravljena zavist ter bi se začeli veseliti uspeha drug drugega. "Temelj tega veselja bi bilo spoznanje in zavest, da je uspeh kogar koli izmed nas dober za vse nas, ker predstavlja naše skupno dobro" je dejal Zore.

"Vem, da se lahko marsikomu zdi, da so moje misli naivne, vendar sem prepričan, da bi marsikaj od tega lahko začeli živeti v svojih medsebojnih odnosih in da bi potem naša Slovenija vsem postala veliko lepša domovina, pa še marsikaterega društva za človekove pravice ali proti sovražnemu govoru in še marsičesa podobnega ne bi potrebovali," je poudaril.

Zore je Mariji izročil naš narod in družine ter vse odgovorne v gospodarstvu, družbi in politiki s priprošnjo, "da bomo vedno bolj sposobni veselja v naših medsebojnih srečevanjih". Tako kot vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja je bila danes na Brezjah, ki je bilo pred 15 leti razglašeno za Marijino narodno svetišče, obnovljena tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji iz leta 1992.

Nekateri romarji peš na Brezje

Na osrednji maši na delno pokritem trgu pred baziliko Marije Pomagaj se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Redarji so na parkirišču do 11. ure našteli okoli 1.200 avtomobilov, v katerih se je pripeljalo več kot 3.000 ljudi, mnogo pa je tudi romarjev, ki se na Brezje odpravijo peš. Na ta način dela prost dan izkoristijo tako za duhovnost kot za rekreacijo.

Veliki šmaren je praznik tudi za slovenske Rome, ki vsako leto v tem času pridejo na Brezje in s svojim pastoralnim vodjem bivajo v kampu na Črnivcu. Dva dni pred samim praznikom so potekale delavnice in kateheze z njihovim župnikom Petrom Kokotcem, procesije, v kateri so Romi ponesli podobo Marije Pomagaj po parku miru, pa se je letos udeležilo več kot 400 romarjev.

Pred letošnjim praznovanjem se je sklenila prva faza obnove atrija frančiškanskega samostana na Brezjah. Pripravljena je osnova, na katero bodo pozneje položili granitne plošče. Novost na Brezjah, ki slovi po romarskem turizmu, pa je avtomat za izdelavo spominskega kovanca. Na obisk Marijinega svetišča bosta obiskovalce spominjala podoba Marije Pomagaj in podoba brezjanske bazilike.

Praznik veselja in upanja
Na današnji praznik je bilo slovesno tudi drugod. V osrednjem štajerskem Marijinem svetišču na Ptujski Gori je dopoldne maševal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da današnjega človeka pesti veliko gmotnih, ekonomskih in socialnih težav.
Človek se danes pogosto obravnava kot sredstvo, z njim se manipulira na različne načine, kar se kaže v sistematičnem razbijanju osnovnih vrednot: družine, človeškega dostojanstva, solidarnosti, sprave, odgovornega ravnanja z okoljem, je dejal Cvikl. Po njegovih besedah je cilj takšnega ravnanja doseči osredotočenost in zagledanost v tuzemski svet. Toda kristjani s krstom prejmejo novo, večno življenje, je poudaril. Današnji praznik Marijinega vnebovzetja je zato po njegovih besedah praznik veselja in upanja.

Tudi murskosoboški škof Peter Štumpf je v svojem nagovoru pri maši v Turnišču poudaril, da vnebovzetje Marije "že pomeni začetek naše večnosti". "Marija prva, za njo pa tudi vsi drugi ljudje gremo tja, kamor spadamo - v nebesa," je dejal. "Če umiramo v ljubezni, večnost nadaljujemo v ljubezni. Če umiramo v sovraštvu, večnost nadaljujemo v sovraštvu, ki pa nima mesta v nebesih," je ob tem opozoril.

Škofje opozorili, da na svetu ni le kriza, temveč tudi luč
Celjski škof Stanislav Lipovšek je maševal v Petrovčah. Kot je omenil, smo že nekoliko utrujeni, morda tudi malodušni ob nenehnem soočanju s skrb vzbujajočimi pojavi in posledicami vsesplošne ekonomsko-socialne, pa tudi versko-moralne krize, ki ne popusti. Rešitev je po njegovih besedah v današnjem prazniku, njegovi vsebini in sporočilu, ki govori o tem, da na tem svetu niso samo težave, ampak je vanj posijala luč.

Tudi koprski škof Jurij Bizjak je v Logu pri Vipavi pred nadaljevanjem sinode osvetlil vlogo družine, ki jo ima na poti proti človekovemu zveličanju. Družina je po njegovih besedah prva šola molitve, prva šola odpuščanja in prva šola veselja, zlasti veselja do življenja.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki je maševal v osrednjem dolenjskem Marijinem svetišču na Zaplazu, je spomnil na izročitev Mariji, ki jo na današnji praznik obnavljajo od osamosvojitve Slovenije. V tej izročitvi po njegovih besedah Marijo prosijo, da bi v teh težkih in zahtevnih časih storili vse, kar morejo in morajo narediti za izhod iz moralne, duhovne in gmotne krize. "Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno," je dejal Glavan.