"Napočil je čas za elektronske volitve, ki bodo omogočile vsem volivcem, da glasujejo iz fotelja, povečala se bo participacija mladih, prav tako bo veliko lažje za zamejce, Slovence po svetu in vse tiste, ki so med glasovanjem v tujini," je prednosti elektronskega glasovanja zagovarjal notranji minister Gregor Virant. V Sloveniji je leta 2012 kar 73 odstotkov gospodinjstev imelo spletno povezavo, medmrežje pa je uporabljalo 65 odstotkov prebivalcev od 16 do 74 let.

Večja udeležba mladih
"Pomembne odločitve ne smejo biti odvisne od vremena. Elektronsko glasovanje bo pozitivno vplivalo na udeležbo mladih, ki se jim zaradi komoditete ne ljubi priti do volišč, pa tudi elektronske volitve bi bile zanje bolj zanimive", je še dejal Virant, čeprav trdnih znanstvenih opor za zvišanje udeležbe na volitvah nimajo. Pričakujejo pa, da bodo v splošni populaciji zaradi lagodnosti elektronskega glasovanja glasovali trije do štirje odstotki volivcev več. "Ne more pa e-glasovanje spremeniti izzida volitev," je realen Virant. Navaja, da ima za predlog načelno koalicijsko podporo, za spremembo zakona potrebuje 60 poslancev.

E-glasovanje kot predčasno glasovanje
Elektronsko glasovanje bi potekalo od torka do četrtka oziroma po principu predčasnega glasovanja. Pogoja sta samo dostop do spleta in kvalificirano digitalno potrdilo. Zagotovljena bo tajnost glasovanja, s katero bo treba ločiti identiteto volivca od glasu. Za informacijski sistem bo morala Državna volilna komisija (DVK) pred vsakimi volitvami pridobiti revizijsko mnenje neodvisne ugledne mednarodne revizijske družbe – da zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti. DVK bi imenoval posebno komisijo za izvedbo e-glasovanja in za nadzor, je pojasnil Virant.
Tudi preklic
Omogočen bo tudi preklic glasu. "Če bo kdo mislil, da so mu bile kratene pravice, bo lahko šel na klasične volitve," je estonsko prakso na tem področju predstavil Virant. Informacijski sistem pa bo zagotavljal sledljivost in preprečeval nepooblaščene posege, kar bo nadzirala neodvisna revizorska družba. Predvideni stroški ne bi presegli 300.000 evrov, je bilo slišati na tiskovni konferenci MNZ-ja.

Poskusno že naslednje leto
Letos naj bi spremenili zakonodajo, da elektronsko glasovanje postane zakonito, pilotsko testno elektronsko glasovanje pa bi prvič izvedli v petih občinah naslednje leto, ko bodo lokalne volitve. Prvič pa bi e-glasovanje na državnozborskih volitvah izvedli leta 2015.

E-glasovanje tudi prek tablic?
Državljani vstopijo v sistem tako, da z neko avtentikacijo izberejo kvalificirano digitalno potrdilo, lahko pa tudi kvalificirano digitalno potrdilo spravimo v varno hrambo. Na MNZ-ju pripravljajo varnostno ustrezne rešitve zato, da se bomo lahko podpisovali elektronsko tudi s pomočjo tablic in pametnih telefonov. Gre za SMS-avtentikacijo, je tehnično plat postopkov pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Dušan Kričej.