SDS je novelo zakona o državnem tožilstvu predlagal po tem, ko se Državnotožilski svet zaradi primera Škrlec ni odločil predlagati razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

V noveli poleg tega, da bi se predlaganje preneslo z Državnotožilskega sveta na vlado, predlagajo tudi, da bi v primeru, ko kateri od državnih organov ugotovi, da je generalni državni tožilec zlorabil položaj, avtomatično stekel postopek za njegovo razrešitev. Tožilec po predlogu ne bi mogel postati nekdo, za katerega je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je kot tožilec v času do 8. aprila 1990 kršil človekove pravice, ali nekdo, ki je sodeloval s Službo državne varnosti.

Po besedah Branka Grimsa (SDS) je novelo treba sprejeti, da se zagotovi evropsko delujoče državno tožilstvo. Spremembe omenjene ureditve imenovanja in razrešitve se med parlamentarnimi strankami zdijo potrebne tudi NSi-ju, saj da ima Državnotožilski svet zdaj velike pristojnosti pri imenovanjih državnih tožilcev, ne nosi pa temu primerne odgovornosti v primeru napačnih odločitev.

Večina je proti
Vlada predloga ne podpira, spremembe so v pretežni meri nekonsistentne in neustrezne, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare. Po njegovih navedbah je potrebna sistematična in bolj poglobljeno premišljena sprememba, kar vlada tudi načrtuje.

Vladnemu mnenju so sledila tudi stališča koalicijskih poslanskih skupin. Po besedah Ksenije Korenjak Kramar (SMC) zakonodaja že določa razloge za razrešitev, spomnila je, da je predlagana ureditev imenovanja in razrešitve vodje državnih tožilcev nekoč že veljala.

Poslanec DeSUS-a Benedikt Kopmajer je spomnil, da so nov zakon s tega področja leta 2011 podprli ravno zato, ker je prinesel umik politike in nasprotoval hitrim spremembam zakona. Tudi po mnenju Bojane Muršič (SD) so predlagane rešitve v zvezi s postopkom imenovanja korak nazaj.

Po besedah Matjaža Hanžka iz ZL-ja, kjer prav tako ne podpirajo novele, gre pri predlogu za še en pritisk na pravosodne organe od SDS-a. Prav tako ocenjujejo, da je zdajšnji način imenovanja in razreševanja generalnega državnega tožilca primeren.

Novele ne podpirajo tudi v ZaAB-ju. Kljub temu v stranki po besedah Janija Möderndorferja menijo, da bo treba vprašanje imenovanja in razreševanja državnega tožilca urediti drugače. Vlada namreč mora imeti neki vzvod moči do te mere, da se da povezati ministrstvo za pravosodje in tožilstvo kot del izvršilne veje oblasti, je dejal.

Več jih bo lahko dobilo subvencionirano kosilo
Vse poslanske skupine pa so napovedale podporo zakonskemu predlogu ZL-ja in ZaAB-ja, ki bo razširil upravičenost do subvencioniranega kosila v osnovnih šolah. Po predlogu zakona, ki je v prvi obravnavi, bi se cenzus za brezplačno kosilo zvišal z 18 na 36 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana.
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je v predstavitvi predloga pojasnil, da je trenutni cenzus, ki mejo postavlja pri 180 evrih dohodka na družinskega člana, absolutno prenizek. S spremembo bi zagotovili brezplačno kosilo dodatnim 28.000 otrokom, skupaj bi jih bilo nekaj manj kot 45.000, je dejal Mesec.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je povedala, da vlada podpira vsa prizadevanja za zagotovitev ustrezne prehrane otrok v šolah, a je treba predlagani model preučiti z vidika socialne pravičnosti in finančne vzdržnosti, zato bo za nadaljnjo obravnavo zakona v DZ-ju pripravila ustrezna dopolnila.

Povsem neustrezen prag
A zakonski predlog ima najširšo politično podporo. To so danes napovedali v vseh poslanskih skupinah. Sopredlagateljica predloga Mirjam Bon Klanjšček (ZaAB) je tako kot Mesec prepričana, da je zdajšnje stanje na področju subvencij za kosila nedopustno ter opozorila, da je pod pragom revščine že okoli 55.000 otrok.

Tudi za Uroša Prikla (DeSUS) je veljavni cenzus za brezplačna kosila skrajno neprimeren. Obenem je opozoril na, po njegovem mnenju očitno neustrezen, odnos do hrane, saj da je preveč konča v smeteh.

Tako kot Prikl je tudi Jan Škoberne (SD) opozoril na negativne posledice varčevalnih ukrepov iz Zujfa, ki je po njegovih besedah vzel tistim, ki krize niso ustvarili. Prepričan je, da si skupnost ne more privoščiti, da bi bil lačen kakšen otrok in da učni proces v šolah ogroža lakota. A je treba premisliti, kako doseči ustrezno implementacijo socialne pravičnosti predlaganega ukrepa, je dodal.
Po besedah Erike Dekleva (SMC) imajo vsi skupen cilj, vendar je tudi ona opozorila na posledice predloga na javne finance, saj da bi predlagana rešitev zahtevala približno dodatnih 15,5 milijona evrov letno.

Desnica si želi ukrepov, ki bi omogočili gospodarski razvoj
Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je izpostavila, da stopnja revščine v Sloveniji narašča in da zakon zgolj kratkoročno rešuje težave tistih, ki za nastali položaj niso krivi. Zato si želi predlog zakona, ki bi položaj dolgoročno rešil, je dodala.

Poslanec NSi-ja Matej Tonin je prav tako izrazil skrb zaradi vedno več lačnih otrok. Podobno kot Lep Šimenkova je tudi on opozoril, da ne smemo reševati zgolj simptomov, temveč je treba odpraviti vzroke za revščino. Po njegovih besedah potrebujemo rešitve, ki bodo pripeljale do tega, da bo imel vsak državljan službo z dostojno plačo, da bodo vsi otroci lahko siti in preskrbljeni.