Na travniku v Rigoncah je v nedeljo policija prostovoljcem omejila dostop do prebežnikov. To je povzročilo tudi precej negodovanja pri najrazličnejših nevladnih organizacijah, ki želijo pomagati lačnim in prezeblim prebežnikom.

Pristop omejili, da bi preprečili kaos
Janez Ogulin, direktor Policijske uprave Novo mesto je za MMC v Rigoncah pojasnil, da so se za omejitev dostopa prostovoljcem odločili iz preprostega razloga: na terenu je nastal nepregleden kaos. Zadeve morajo biti urejene in organizirane, upoštevati pa je treba tudi varnostni vidik. Tako se morajo zdaj vsi prostovoljci zglasiti pri Civilni zaščiti RS-ja, ki jih potem tudi usmerja. Ne morejo kar vseh t. i. prostovoljcev puščati, da na terenu delajo, kar jih je volja, poleg tega tudi ne morejo slepo zaupati, da so, za kogar se izdajajo, ter da je hrana, ki jo prinašajo, neoporečna, je dodal.

Odločitev je v nedeljo začudila mnogo prostovoljcev, saj so še dan prej imeli popolnoma prost dostop do travnika, na katerega so s hrvaških vlakov prišli prebežniki. Pred policijskim trakom so tako obstali prostovoljci in medicinske sestre iz Avstrije, nemški humanitarni konvoj s pomočjo ter tudi predstavniki UNHCR-ja, ki jih je policist ustavil z besedami: "Imate dovoljenje Civilne zaščite?"

"Vojska in policija super pomagata"
Wolfgang in Martina, prostovoljca iz Avstrije, ki na travniku pri Rigoncah takoj za zeleno mejo pomagata vse od začetka, potrjujeta, da je prej, ko je bilo naokoli veliko neorganiziranih samoiniciativnih prostovoljcev in aktivistov, vladala precejšnja zmeda, zato zahtevano registracijo pri Civilni zaščiti podpirata.

"Aktivisti pogosto tudi brez kakšnega pametnega razloga iščejo konflikt s policijo, kar je skrajno neproduktivno, zato je treba še posebej poudariti super pomoč policije in vojske na terenu v Rigoncah. Organizacija je zelo dobra, a prebežnikov s Hrvaške je enostavno preveč in zato morajo žal čakati na travniku. Od majhne Slovenije ni moč pričakovati, da lahko sama kar koli reši, to je evropski problem," je sklenil Wolfgang.

Delo prostovoljcev mora biti vodeno
Prebežnikom sicer želi pomagati vedno večje število prostovoljcev, ki se na mejo odpravljajo tudi samoiniciativno. Maja Ahac iz humanitarne organizacije Adra pa opozarja, da mora biti delo prostovoljcev nujno vodeno in mora potekati v spoštovanju navodil policije in vojske. "Zato tudi nimamo težav. Težave so z ljudmi, ki prihajajo in se nočejo podrediti navodilom, ki jih dobimo in jih moramo v popolnosti izpolnjevati," pravi.

Ahačeva pravi, da z večino prostovoljcev nimajo težav, vendar se lahko zgodi kakšen nesporazum, kar je v takšnih razmerah običajno, saj gre za velike psihične obremenitve, tako na strani prostovoljcev kot na strani beguncev. "Če imamo navodilo, da ne smemo razdeljevati vode, je ne bomo razdeljevali, čeprav nas ljudje prosijo zanjo. V kolikor prostovoljci pripravijo obrok za 200 ljudi, na drugi strani pa imamo 2.000 ljudi, se lahko pri razdeljevanju hrane zgodi, da bodo ljudje pomendrali drug drugega, kar se je že zgodilo. Zato moramo to upoštevati. Če nimamo hrane za vse, je potem ne razdeljujemo," opozarja.

Večkrat se po njenih besedah zgodi, da ljudje mislijo, da so s tem, ko so dobrosrčni, upravičeni do delitve pomoči. S tem pa lahko nastopijo težave. "Prostovoljstvo ni enostavno. Prisotne so velike psihične obremenitve, saj se soočamo z neprijetnimi prizori. Pri tem pa moramo upoštevati navodila. Številni prostovoljci ne zmorejo teh obremenitev, zato jih preusmerimo na druga mesta. Recimo v skladišča, kjer pomagajo pri pakiranju hrane in drugih stvari," še dodaja Ahačeva in poudarja, da mora biti delo humanitarcev usklajeno s standardi humanitarnega dela: "Potrebno je vedeti, kako pomagati ljudem in pri tem ohraniti njihovo dostojanstvo."

Zaloge počasi kopnijo
V Adri trenutno ne zbirajo hrane, oblačil in drugih pripomočkov, saj so njihove zaloge polne oz. imajo precej omejene skladiščne prostore. "Zaloge hitro kopnijo. Največja pa je sicer potreba po hrani. Lepo izkušnjo smo imeli v noči s sobote na nedeljo, ko smo sprva dobili obvestilo, da pride 2000 ljudi, prišlo pa jih je 4000. V nekem trenutku nam je skoraj zmanjkalo kruha. Na to se je pripeljal gospod iz Švice s polnim avtom kruha in vsak je lahko dobil kar dva kosa kruha. To je bila ena najlepših izkušenj," še pravi Ahačeva.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V nedeljo v Slovenijo vstopilo rekordnih 15.000 prebežnikov