Ob dnevu spomina na holokavst so se v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) s slovesnostjo spomnili trpljenja vseh slovenskih internirancev v nacističnih taboriščih. Pogled sodobne družbe mora biti usmerjen v prihodnost, zgodovina pa mora biti njena učiteljica, je ob tej priložnosti poudaril zgodovinar Dušan Nećak.

"Živimo v svetu, ki je poln kršitev človekovih pravic. Opominjanje na te kršitve je ne le nuja in potreba, pač pa dolžnost vsakega razmišljujočega človeka, ne glede na to, kateri politični opciji pripada," je poudaril slavnostni govorec, profesor Nećak.

Po vsej Evropi se spominjamo enega najtežjih zločinov zoper človeštvo - holokavsta, pa tudi poskusa iztrebljanja drugih t. i. manjvrednih skupin - Romov, Sintov, Slovanov in drugih, skratka rasno, ideološko in politično neprimernih ljudi, kot so jih poimenovali nacistični načrtovalci dokončne rešitve. "Med njimi smo bili na izginotje obsojeni tudi Slovenci," je spomnil Nećak.

Žrtve druge svetovne vojne niso le tisti, ki so bili zaprti v taboriščih, pač pa tudi izgnanci, begunci, talci in ljudje, ki so jim zasegli premoženje ali so morali opravljati prisilno delo. "So to le suhoparne številke in zgodovinska dejstva iz ust zgodovinarja? Morda," je dejal Nećak, a poudaril, da je treba na te številke vedno znova opozarjati. Za njimi se namreč "skrivajo usode milijonov ljudi, ki zagotovo niso povzročili vojne". "Bili so krivi le tega, da so bili drugačni in nepravi, 'nenaši'."

Na zgodovinska dejstva je treba stalno opozarjati zato, da se "staro več ne povrne", je povedal slavnostni govorec. "Pogled sodobne družbe mora biti usmerjen naprej, v prihodnost, in naravnan v ustvarjanje sobivanja enakopravnih ter enakovrednih ljudi. Zgodovina pa bi morala biti - bolj, kot je - učiteljica. Ne zato, da bi v njeni ponovni interpretaciji iskali razloge za delitve, ampak da bi v preteklem dogajanju našli spoznanja in napotke, ki bi preprečevali ponavljanje preteklih napak," je prepričan Nećak.

Nećak je tudi prepričan, da nas lahko le "celovit in nepotvorjen zgodovinski spomin in k spoštovanju človekovih pravic usmerjena pravna država" vodita naprej. "Beseda vsakega od nas je pomembna," je sklenil svoje misli.

Na proslavi tudi predsednik Pahor
Proslave se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, tudi zato, ker je bila njegova mati taboriščnica. Še pomembnejši razlog pa je drugje. "Moja dolžnost kot predsednika republike je, da sem na vseh proslavah ali svečanostih, ki so spomin ali pa opomin, in mislim, da ni primernejše priložnosti, da se spomnimo, kam majhne nestrpnosti pripeljejo, če nismo dovolj zgodaj dovolj glasni," je poudaril Pahor.

Ob tem je izpostavil, da imamo v Sloveniji veliko težav. "A en problem raste eksponentno hitro, in to je nestrpnost." Po njegovih besedah se zmanjšujeta politična olika in omika, vidimo vse več nestrpnih izrazov, vidimo sovražni govor. "Če se ne bo nihče oglasil in poudaril, da to ni prav, tudi če govorijo tisti, s katerimi se politično strinjamo, bo šlo nekaj v tej državi narobe," je opozoril predsednik republike.

Po njegovih besedah sta politična omika in strpnost prav zato, ker smo politično različni, nujen pogoj za rešitev težav. Znova je spomnil na incident, ko se je v Mariboru v sredo zgodil manjši fizični spopad na javni tribuni Zbora za republiko. "Pretep na političnem shodu v Mariboru ni bil nedolžen," je prepričan Pahor. "Če bomo tiho, ko se bodo dogajali pretepi na političnih shodih, potem bodo imeli ti vse širše razsežnosti in jih bo vse težje ustaviti," je posvaril predsednik Pahor.

Pomembni sta strpnost in solidarnost
Da moramo držati skupaj, saj je to tudi eden izmed razlogov, da se je iz koncentracijskih taborišč vrnilo toliko Slovencev, pa je poudarila tudi nekdanja interniranka v Auschwitzu Sonja Vrščaj. "Prav je, da se ob velikih žrtvah, ki so jih Judje imeli, vedno spomnimo tudi nas, Slovencev," je menila Vrščajeva.

Velika večina slovenskih internirancev je bila udeležencev upora proti okupatorju "z ogromno ljubeznijo do svoje domovine", je spomnila Vrščajeva in dodala, da je med njimi tudi zato vladala velika solidarnost.

"Zato nas je tudi toliko prišlo nazaj iz taborišč," je poudarila. "To bi radi povedali mladim ljudem, kako je pomembno, da si pomagajo med sabo, da so strpni in solidarni med sabo," je izpostavila nekdanja interniranka.

O aktualnem dogajanju v Sloveniji pa Vrščajeva pravi, da je nekdanjim taboriščnikom strašno hudo. "Smo zato vse to pretrpeli? Ali iz takšnega stanja res ni izhoda?" se je spraševala Vrščajeva. Mlajšim generacijam pa svetuje, naj obiščejo nekdanja taborišča, naj o dogajanju tam kaj preberejo. "Da se obvarujejo takšnih strašnih izkušenj. Naj ne želijo doživeti česa takšnega," je še opozorila.