Večino so pridobili od donacij, članarin, prodaje izdelkov in storitev, le dobro tretjino pa je k skupnemu znesku prispevala država. Čeprav gre v ta sektor iz leta v leto več državnega denarja, njegov delež v okviru vseh prihodkov niha oziroma se celo zmanjšuje.

Skoraj petina nevladnih organizacij brez prihodkov

Če 918 milijonov evrov porazdelimo med vse nevladne organizacije (društva, zavode, ustanove), bi vsaki od njih lahko pripisali prihodke v vrednosti 34.400 evrov. A statistično povprečje ne povzame resničnega položaja, saj se večina temu znesku sploh ne približa; več kot polovica organizacij je imela lani manj kot 50.000 evrov prihodkov, kar 17 odstotkov pa jih je leto 2018 sklenilo brez njih.

Prihodki nevladnih organizacij so se skozi zadnje desetletje povečevali, je pa rastlo tudi število teh organizacij. Skozi to obdobje so se povečevali tudi zneski, ki jih sektorju namenja država. A delež javnih prihodkov v primerjavi s skupnimi niha oziroma celo upada. Slovenija se v tem pogledu uvršča pod povprečje Evropske unije, ki ga je leta 2013 izračunala mednarodna primerjalna raziskava Univerze Johns Hopkins iz leta 2013. V Evropski uniji je bil delež 58-odstoten, v Sloveniji 20 odstotnih točk nižji, lani pa celo 36-odstotni. Tudi delež BDP-ja, ki ga država vlaga v nevladni sektor, je mnogo nižji tako od povprečja Evropske unije kot od svetovnega povprečja.

Po besedah Mateja Verbajsa, avtorja analize, ki je izšla ob koncu julija, to kaže, kako država vključuje nevladne organizacije v storitve in dejavnosti, ki jih nudi svojim državljanom. "Analize preteklih let potrjujejo, da bi se ob povečanem državnem deležu povečali tudi drugi prihodki. Tako bi lahko nevladne organizacije državljanom ponudile še več storitev," doda Verbajs iz CNVOS-a.

Državni denar 15.700 organizacijam

Iz državne blagajne je nevladni sektor lani prejel 333 milijonov evrov, kar je dobra tretjina vseh prihodkov. Prek občin so organizacije dobile 115 milijonov, 100 milijonov prek ministrstev, od drugih proračunskih uporabnikov (javni zavodi, agencije ...) 91,5 milijona, 22 milijonov od Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO), od finančne uprave (večinoma od dodelitve 0,5 odstotka dohodnine) pa 4,5 milijona evrov.

Zelo uspešne pri črpanju državnega denarja so nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu; teh je nekaj več kot 5.000. Prejele so skoraj 70 odstotkov lanskih državnih nakazil oziroma 212 milijonov evrov. Proračunska javna sredstva je sicer skupno uspelo pridobiti 15.691 nevladnim organizacijam.

Od občin je največ denarja nevladnemu sektorju namenila Mestna občina Ljubljana, skoraj 18 milijonov evrov. Sledijo mestne občine Maribor, Koper, Kranj in Celje.

Med ministrstvi je na prvem mestu po višini zneskov ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z 42 milijoni evrov, sledita ministrstvi za delo in za obrambo. Od obrambnega ministrstva sicer sredstva dobiva največ nevladniških prejemnikov, 815.

Največ denarja za plačilo storitev

Razlika med prihodki in odhodki je 27 milijonov evrov, saj so lani sešteli 891 milijonov evrov odhodkov. Morebitne presežke so organizacije skladno z zakonom o nevladnih organizacijah dolžne nameniti za uresničevanje svojega poslanstva in razvoj dejavnosti.

Več kot polovico denarja so porabili za plačilo storitev, približno petino za stroške dela, preostala četrtina je šla za materialne in druge stroške.

Stroški dela zajemajo plačilo zaposlenih in pogodbenih sodelavcev. Najvišji so bili pri zavodih, kjer je – čeprav predstavljajo zgolj 12 odstotkov vseh nevladnih organizacij – zaposlena več kot polovica od skupno 8.300 zaposlenih v nevladnem sektorju.

Tako rast števila zaposlenih kot rast prihodkov kažeta, da je nevladni sektor izšel iz krize, eno od ugotovitev analize povzema Matej Verbajs iz CNVOS-a in pojasni, da se učinki gospodarskih gibanj v državi v nevladnem sektorju kažejo z rahlo zamudo.