S 16. septembrom se končuje javna obravnava zakonskega predloga o spremembah prekrškovnega zakonika. Ta prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo lahko pomembne za vaše vsakdanje življenje, vnaša pa tudi določene spremembe v procesno naravo dela sodišč. Predlog zakona mora sicer prestati še vse zakonodajne postopke, a če bo sprejet, bo pomembno vplival na kar nekaj področij.

Popolnoma novi sta določbi družbenokoristnega dela in nadomestnega zapora. Prekrškarji, od katerih globe ni mogoče izterjati niti prisilno, bodo po novem šli bodisi v zapor bodisi bodo opravljali kakšno delo v družbeno korist.

Bo država lahko dobila nazaj na desettisoče evrov kazni?
O družbenokoristnem delu bodo odločali sodniki, in sicer na predlog prekrškarja. Razmerje med globo in delom bo 84 evrov globe za osem ur dela, pri čemer lahko odrejeno delo traja najmanj 40 ur in največ 720 ur, opravljeno pa mora biti najpozneje v treh mesecih. Delo bo po odločbi sodišča določil pristojni center za socialno delo.

Nadomestni zapor pa bo sodnik lahko izrekel, če dveh ali več glob ne bo mogoče izterjati prisilno, vsakih 84 evrov globe bo enakovrednih enemu dnevu zapora, posameznik pa bo lahko šel v zapor vse do zastaranja globe. Z nadomestnim zaporom bo tako mogoče "plačati" največ 7.560 evrov neplačanih glob.

Tu je zelo zanimiva statistika neplačanih glob, ki jo je ministrstvo uporabilo kot podlago obrazložitve uvedbe instituta nadomestnega zapora. Od leta 2005 do leta 2014 je bilo neplačanih glob za več kot 158.000 prekrškov, ki jih je obravnavala policija. Od tega:

- 15.115 kršitev - vožnja brez vozniškega dovoljenja,
- 3.220 kršitev - vožnja pod vplivom alkohola nad 1,10 gr/kg (nad 0.52 mg/l),
- 3.186 kršitev - vožnja v času ukrepa,
- 3.678 kršitev - izzivanje ali spodbujanje k pretepu, vedenje na drzen, nasilen ali nesramen način,
- 2.032 kršitev - oseba nekoga udari,
- 661 kršitev - pretep,
- 488 kršitev - oseba udari zakonca, partnerja …
- 4.433 kršitev -prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju,
- 3.275 kršitev - oseba ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe.

Globe tudi niso bile plačane za 1.748 prekrškov na podlagi zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in za 361 prekrškov iz zakona o orožju.

Nekateri so si tudi pridno nabirali globe in prekrške - 101 kršilec v 10 let ni plačal glob za 200 ali več prekrškov, 497 kršilcev ima v v tem obdobju neplačanih glob za več kot 100 prekrškov, 1.263 kršilcev se je izognilo plačilu glob za 50 ali več prekrškov, 1.902 kršilca pa imata neplačanih glob za 20 ali več prekrškov.

Rekorder med kršilci pa 10 letih ni plačal kar 757 prekrškov in je tako državi dolžan že več kot 56.000 evrov, na drugem mestu neslavne lestvice je kršilec, ki ima 578 prekrškov in več kot 35.000 evrov dolga, na tretjem mestu pa je junak s 538 kršitvami za več kot 30.000 evrov.

Ob tem je zagotovo vredno omembe, da se je zaostrila prisilna izterjava dolga. Ta se bo za posameznike in podjetja – prej je določba veljala le za pravne osebe – začela takoj, ko globa ne bo plačana do roka. Do plačila globe pa kršilec tudi recimo ne bo dobil podaljšanega dovoljenja, če se prekršek nanaša na javni red, organizacijo javnih prireditev, javnih shodov ali drugih javnih zbiranj, cestni promet, registracijo motornih vozil in registracijo gospodarskih družb.

Milejša kazen za večkratne prekrškarje
Po novem bo oseba, ki je zaradi prekrška dobila globo, a je ne more plačati v enem znesku, lahko še vedno zaprosila za največ enoletno obročno odplačevanje. Novost je, da obroki ne bodo smeli biti manjši od 20 evrov za fizične in od 200 evrov za pravne in odgovorne osebe, tudi samostojne podjetnike. Predlog sprememb hkrati ukinja še uklonilni zapor, ki ga je ustavno sodišče lani razglasilo za neustavnega.

Z novim zakonom, če bo sprejet, bo po drugi strani omiljena enotna sankcija, ki je do zdaj za več istovrstnih prekrškov lahko dosegala dvakratnik največje mere posamezne vrste sankcije. Po novem bo lahko znašala le največjo mero posamezne vrste sankcije.

Vsak, ki je doslej že moral plačati kakšno denarno kazen za prekršek, je to verjetno storil v osmih dneh, se pravi v roku, v katerem mu je država omogočila 50-odstotni popust. Ta se z novo ureditvijo še veča, in sicer na dve tretjini kazni. Ministrstvo za pravosodje tako predlaga, da bi kršilec plačal le tretjino kazni, če jo plača v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku. Dve tretjini kazni pa bi moral plačati, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti kazni.

Kršenje regulative bo podlaga za sodnika
Slabše pa se po novem piše tudi tistim, ki jim je bilo ali jim bo odvzeto vozniško dovoljenje. Predlog zakona namreč predvideva triletno obdobje od izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko ne bo mogoče predlagati odložitve izvršitve tega ukrepa.

Velika sprememba pa prihaja na gospodarsko področje, saj se z novo zakonodajo uvaja predobravnavni narok zoper prekrškarje, proti katerim so postopek uvedle agencije za varstvo konkurence, zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev ter Banka Slovenije.

Tu je glavno določilo to, ki kršilcem omogoča, da v zameno za priznanje dobijo kazen, ki je nižja od najmanjše predpisane. Tu spremembe zakona predvidevajo senatno sojenje na prvi stopnji s tremi profesionalnimi sodniki okrožnega sodišča s področja kazenskega, civilnega in gospodarskega prava.