Po besedah ministra za javno upravo Rudija Medveda bi z novim predlogom, ki bo omogočal do 25-odstotno odstopanje v velikosti volilnih okrajev, lažje zadostili geografskim, zgodovinskim in drugim posebnostim okrajev, se bo pa z njim postavilo vprašanje, ali je to še ustavno sprejemljivo. "Tega ne vemo, zato bomo o tem poiskali ustavnopravna mnenja. To smo predlagali tudi strankam, ki so naklonjene spreminjanju meja volilnih okrajev," je povedal.

Na današnjih pogajanjih so po ministrovih besedah predstavniki strank bolj ali manj ostali pri tistem, "kar smo do zdaj že slišali". "Nekaj strank je za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, zato pri spreminjanju meja volilnih okrajev niti ne sodelujejo tako dejavno, na drugi strani pa je nekaj strank, ki želijo najprej rešitev iskati v okviru spreminjanja meja volilnih okrajev," je dejal. Za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev označilo za neustavne, namreč poleg možnosti določitve novih meja volilnih okrajev obstaja še možnost ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prednostnega glasu, o čemer med strankami prav tako potekajo pogajanja.

Še vedno mogoči obe rešitvi

Na pogajanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se sicer bolj posvetili predlogu za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga je že pred časom pripravilo ministrstvo, do danes pa so imele stranke prek posebne aplikacije možnost nanj podati pripombe. Kot je povedal minister, so stranke do aplikacije dostopale različno dejavno, "so pa vse zelo hitro ugotovile, da če ostanemo v mejah zdajšnjih volilnih enot in začnemo spreminjati meje volilnih okrajev, smo zelo hitro v težavah".

Nov predlog meja volilnih okrajev bodo po Medvedovih besedah na ministrstvu na željo nekaterih strank pripravili v mesecu dni, nato pa naj bi se v enaki zasedbi dobili znova. Vmes bodo predlog ves čas usklajevali, da bi lahko stranke na nov krog pogajanj prišle z "že izčiščenimi stališči". Kot so sporočili iz urada predsednika republike, naj bi se znova sešli konec oktobra. Do takrat bosta pripravljena tudi čistopisa obeh mogočih rešitev, to sta predlog za spremembo meja volilnih okrajev in predlog za ukinitev volilnih okrajev z uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Med strankami sicer velja dogovor, da bo s podpisi poslancev v DZ vložen tisti predlog, za katerega bo mogoče doseči potrebno večino. Minister Medved je danes povedal, da še vedno v igri ostajata obe možnosti, pri čemer je izrazil prepričanje, da jim bo za eno izmed njih prej ali slej uspelo doseči potrebno večino. "Iz enega samega razloga – ker to preprosto moramo narediti," je dejal.

Deljena mnenja med strankami

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je po današnjih pogajanjih povedal, da v njihovi stranki ne izključujejo nobene rešitve. Podobno je v imenu SMC-ja povedal Igor Zorčič, si pa želijo, da se v spremembe meja volilnih okrajev vloži še nekaj napora.

V NSi-ju, SAB-u in SNS-u vztrajajo pri ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu. Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je danes povedal, da so se v stranki najprej zavzemali, da bi bil prednostni glas absoluten, zdaj pa so se pripravljeni pogovarjati tudi o relativnem.

Predstavniki drugih strank izjav niso dajali. V DeSUS-u in SDS-u naj bi bili glede na dozdajšnje izjave nekoliko bolj naklonjeni spreminjanju meja volilnih okrajev, v LMŠ-u in Levici pa njihovi ukinitvi.