Šabeder in Zajc sta kot nova člana vladne ekipe prisegla pred DZ-jem, da bosta spoštovala ustavni red, ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močni delovala za blaginjo Slovenije.
Zajc se je ob tem zahvalil za podporo in obljubil, da se bo trudil upravičiti zaupanje. "Želim si pa, da bi z vsemi vami dobro sodeloval, saj bomo na ta način za okolje naredili še več," je povedal novoizvoljeni okoljski minister, ki je do zdaj opravljal delo državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu.

Za državna sekretarja je izbral dozdajšnjega državnega sekretarja Aleša Prijona, pristojnega za področje prostora, in Marka Mavra, prav tako sodelavca na okoljskem ministrstvu. Želi si, da bi ju vlada potrdila že v četrtek in da bo tako ekipa v polni zasedbi lahko začela delo. In tega ni malo, česar se zaveda novi minister. "Nalog je toliko, da ne vem, s katero bi začel," je povedal. Tako bodo denimo prihodnji teden začeli z odvzemanjem vzorcev v Moravčah, kmalu bodo podpisali dogovor s Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS) glede dokončnega umika plastičnih vrečk iz trgovin, začeli bodo pripravljati zakonodajo na področju odpadkov in se lotili prenove zakona o vodah.

Šabeder za državnega sekretarja predlagal Tomaža Pliberška

Za izkazano zaupanje se je po prisegi zahvalil tudi Šabeder, ki na funkcijo prihaja s položaja generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana. Poudaril je, da se zaveda velike odgovornosti, ki jo sprejema. Ob tem je pozval vse deležnike v zdravstvu k dobremu sodelovanju, ki bo po njegovih besedah tudi omogočilo dobre odločitve. Če ne bo sodelovanja, to ne bo poraz le za ministra in vlado, ampak za vse, je opozoril in se zavzel, da skrb za zdravje postane ključna družbena prioriteta.

Novi minister za zdravje je takoj po imenovanju povedal, da bo za prvega državnega sekretarja predlagal Tomaža Pliberška, ki je po izobrazbi doktor znanosti s področja gradbeništva. Trenutno je zaposlen kot direktor občinske uprave v Radencih, prej pa je bil direktor občinske uprave v Naklem. Pred leti je bil tudi visokošolski sodelavec na mariborski univerzi.

Šabeder je napovedal, da se bo v četrtek srečal s sodelavci na ministrstvu in opravil primopredajo s premierjem Šarcem, ki je začasno vodil zdravstveni resor. Že v petek pa se bo minister Šabeder srečal z zdravniki iz primarnega zdravstva.

Šarec z izbiro zadovoljen

Premier Marjan Šarec je v uvodni predstavitvi ministrskih kandidatur ocenil, da je bila izbira Šabedra pretehtana in tehtna. Spomnil je, da je Šabeder vodil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, zato se zaveda tako problematike čakalnih vrst kot sistemskih hib in zakonskih pomanjkljivosti. Pozna finance, delovanje in poslovanje, izvajal je sanacijo. Slišal je tudi zaposlene in izkusil sindikate, je poudaril.

V Zajcu pa premier Šarec vidi jamstvo za nadaljevanje in dokončanje že začetega dela na ministrstvu za okolje in prostor, ki je bilo pod Juretom Lebnom po njegovem prepričanju primer dobrega dela. K temu ni pripomogel le nekdanji minister, ampak tudi njegova ožja ekipa, v kateri je bil tudi Zajc, je opozoril Šarec. Dodal je, da je bil zato vesel odločitve SMC-ja, da za Lebnovega naslednika predlaga Zajca.

Poslance bolj zanimal zdravstveni resor

Poslanci so v razpravi o Šabedrovi in Zajčevi kandidaturi za zdravstvenega in okoljskega ministra večji del pozornosti namenili težavam v zdravstvu. Soglašali so v oceni, da so pred Šabedrom zahtevni izzivi, manj enotni pa so bili v presoji, kako uspešen bo novi minister pri tem. Največ skepse je bilo slišati iz vrst SDS-a in Levice.

Ljudmila Novak (NSi) je v razpravi povedala, da gre za resor, kjer se "prepleta veliko interesov, kjer je v ozadju tudi veliko denarja, zato je biti minister za zdravje lahko tudi nevarno". Dejala je, da od Šabedra pričakuje, "da bo takoj vstopil v akcijo in se pogovoril z družinskimi zdravniki, kot je tudi obljubil".

Za Bojano Muršič (SD) je bilo ključno, da bo novi minister razmejil med javnim in zasebnim zdravstvom, predvsem zato, da se javni in zasebni sistem ne bosta še naprej prepletala.

Jani Möderndorfer (SMC) je bil prepričan, da javni zdravstveni sistem nikoli ne bo zaživel brez podpore zasebnika. Po njegovih besedah je koncesionar del javne zdravstvene mreže: "In tisti trenutek, ko je del javne zdravstvene mreže, bi morala veljati enaka pravila. Pa ne veljajo, je reklo ustavno sodišče."

Dejan Kaloh (SDS) je opozoril na korupcijo v javnem zdravstvu. Po njegovih besedah gre za nevarno stanje, ko je "pozornost vsega aparata fokusirana na denar, ne pa na bolnika". Pojasnil je, da je od Šabedra že na odboru DZ-ja pričakoval napoved konkretnih ukrepov, a jih ni dočakal. Več kot 200 milijonov evrov več denarja se je lani nateklo v zdravstveno blagajno, ni pa bilo zagotovljeno gospodarno upravljanje tega denarja, je prepričan Kalohov strankarski kolega Zvonko Černač. Po njegovih besedah je prav v tem ključna težava, "kajti čakalnih vrst ne bo uredil denar, ampak boljša organiziranost, kompetentni vodstveni kadri, konkurenca med izvajalci zdravstvenih storitev, ki je je premalo".

Ključna težava slovenskega zdravstva je po oceni Franca Trčka (Levica) v odnosih: "Zdravstvo je v osnovi odnos med ljudmi, potem pride vse drugo, infrastruktura, oprema, protokol in tako naprej." Kritičen je bil do politik, ki obljubljajo več zdravstva za manj denarja: "Politike, ki bodo populistično ubesedovale, da bomo z manj penez imeli boljše zdravstvo, so zlagane."

Zajcu namenili manjši del razprave

Čeprav poslanci menijo, da se Zajc loteva zahtevnega področja, so okoljskemu ministrstvu namenili manj časa kot zdravstvenemu. Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak je ocenila, da je "ministrstvo za okolje in prostor prav tako izredno zahtevno področje, kjer prav tako nenehno slišimo o grožnjah in pritiskih lobijev".

Večinoma pa so poslanci omenjali delovanje Zajca v ekipi dozdajšnjega ministra Jureta Lebna, ki je, kot je poudaril Soniboj Knežak (SD), veljal za operativca in je težave reševal ne le iz pisarne, ampak tudi na terenu.

"Upam, da je sistem od znotraj spoznal do te mere, da mu bo uspelo nasloviti probleme, predvsem pa, da ne bo podlegel raznoraznim pritiskom, ki smo jim bili v preteklosti ves čas priča," se je strinjala Janja Sluga (SMC). Poudarila je še obljube Zajca h krepitvi dialoga z nevladnimi organizacijami, s civilnimi iniciativami in z lokalnimi skupnostmi.

Aleksander Reberšek (NSi) je pohvalil usmeritev v ogljično nevtralno družbo, kar pa odpira vprašanje, kdaj bo država ugasnila šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6): "Bomo to storili še pred koncem ekonomske dobe obratovanja in koliko bo to dodatno stalo davkoplačevalce? Ali drugačno vprašanje: Bomo prej zaprli Teš 6 ali odgovorne za ta največji finančni fiasko v državi?"

Da je Zajc podal le malo konkretnih zavez, razen v delu, ko gre za nadaljevanje Lebnovega dela, je ocenil poslanec SDS-a Černač. Zajcu je med drugim očital, da bo njegova prva naloga prenova gradbene zakonodaje, medtem ko je Zajc kot poslanec SMC-ja sedel v DZ-ju lani, ko se je ta zakonodaja sprejemala.

Matej T. Vatovec (Levica) je Zajcu očital, da podnebne spremembe sicer res priznava kot problem, a se pri opredelitvi ciljev in konkretnih ukrepov "izmika in jih pušča nedorečene". Kritičen je bil tudi do dejstva, da se Zajc "ne bo vmešaval v prizadevanja britanske korporacije, da na petišovskem polju s frackingom začne pridobivati zemeljski plin".

Nasledila Fakina in Lebna

Dozdajšnji direktor UKC-ja Ljubljana Šabeder je tako zamenjal Sama Fakina, ki je odstopil zaradi zdravstvenih težav. Resor je v zadnjih tednih začasno vodil Šarec.

Zajc, v preteklem sklicu DZ-ja poslanec SMC-ja in v Šarčevi vladi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pa je nasledil Lebna, ki ga je z ministrskega mesta odnesla maketa drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Nad tem projektom je Leben bedel še kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo v prejšnji vladi Mira Cerarja.

Gladko skozi odbora

Simon Zajc in Aleš Šabeder sta se v ponedeljek in torek predstavila pred matičnima odboroma DZ-ja ‒ Zajc pred odborom za infrastrukturo, okolje in prostor, Šabeder pa pred odborom za zdravstvo ‒ oba pa sta njuni predstavitvi ocenila kot ustrezni.

Šabeder je v predstavitvi med drugim napovedal takojšnje reševanje problematike družinskih zdravnikov, sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Zajc je na parlamentarnem odboru med prvimi ključnimi koraki poudaril osvežitev gradbene in stanovanjske zakonodaje, prenovo zakona o vodah in ureditev področja odpadkov. Izrekel se je proti hidroelektrarnam na Muri in postopku hidravličnega lomljenja oz. frackingu, je pa za ambiciozno podnebno politiko in ukinjanje plastičnih vrečk ter plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.

Poln dnevni red

DZ je z 61 glasovi za in nobenim proti na seji sprejel tudi novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki zakon usklajuje z družinskim zakonikom. Ta namreč prenaša stvarno pristojnost odločanja o namestitvi otroka v rejništvo s centrov za socialno delo na sodišča.

Poslanci so s široko podporo sprejeli tudi novelo zakona o dohodnini, s katero bo nadomestilo za delo v volilnih odborih na volitvah in referendumih oproščeno plačila dohodnine, kar je bila praksa od osamosvojitve do zadnjih državnozborskih volitev. Plačila dohodnine bo oproščen tudi dohodek, za odstop prostora za izvedbo volitev oziroma referenduma, če ta ne bo presegal 84 evrov, saj so se pojavljale težave z zagotavljanjem prostorov v ta namen.