Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je pojasnil, da zakon vlagajo, ker sprememb na tem področju ni bilo pripravljeno predlagati pravosodno ministrstvo. Novela zakona predvideva tudi, da bi, če kateri izmed državnih organov ugotovi zlorabo položaja generalnega državnega tožilca, avtomatično stekel postopek za njegovo razrešitev. Pri tem bi morala biti ugotovitev organa pravnomočna, ta pa bi potem moral v petih dneh o tem obvestiti državni zbor (DZ), Državnotožilski svet in pravosodnega ministra. Ob seznanitvi DZ-ja bi tako mandat generalnemu tožilcu avtomatično prenehal.

V SDS-u predlagajo tudi novo prehodno določbo, ki bi pravosodnega ministra zavezovala, da v roku dveh mesecev po uveljavitvi zakonskih sprememb, ki jih prinaša novela zakona, izpelje nov postopek imenovanja generalnega državnega tožilca po novih določbah zakona.

Predlagane pa so tudi spremembe pri pogojih, kdo je lahko državni tožilec. Tožilec tako ne bi mogel postati nekdo, za katerega je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je kot tožilec v času do 8. aprila 1990 kršil človekove pravice. Gorenak je zatrdil, da je to prepoved že vseboval zakon o sodiščih, a ni bila spoštovana. Tožilec pa ne bi mogel biti niti nekdo, ki je do omenjenega datuma sodeloval s Službo državne varnosti (SDV), vojaško obveščevalno in vojaško varnostno službo nekdanjega JLA.

65. dni od ugotovitve KPK-ja
Gorenak je spomnil, da teče 65. dan, odkar je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v nadzoru ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca ravnala koruptivno. Upravno sodišče je sicer z začasno odredbo KPK-ju prepovedalo objavo ugotovitev, ki se nanašajo na Fišerja, a Gorenak pričakuje, da bo vrhovno sodišče takšno odločitev razveljavilo, saj je to pred kratkim storilo tudi v primeru Zalarja.

Vložitev sprememb omenjenega zakona so v stranki SDS napovedali, potem ko se Državnotožilski svet ni odločil predlagati Fišerjeve razrešitve.