Po ponedeljkovem imenovanju - zanj je glasovalo 49 poslancev, 18 jih je bilo proti - je novi gospodarski minister dejal, da si bo prizadeval za to, da bodo v glavnih programskih usmeritvah naredili preboj. O dvomih, da ne bo mogel izpolniti zadanega, je dejal, da se je v vladi vedno treba usklajevati, saj je v njej več koalicijskih strank. Na konkretna novinarska vprašanja o ciljih sicer ni odgovarjal.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so ob imenovanju Dragonje izrazili željo, da bo imel novi minister več posluha za malo gospodarstvo, kot so ga imeli njegovi predhodniki. Veseli so podpore njihovemu predlogu o ustanovitvi sveta za obrt in podjetništvo, pozdravljajo pa tudi uvedbo sklada podrejenega kapitala za okrog 500 milijonov evrov, a ob tem opozarjajo, da morajo biti pogoji posebej prilagojeni za mikropodjetja in mala podjetja ter brez dodatnih administrativnih ovir.

V GZS-ju pa so že, ko je bil Dragonja kandidat za ministra, izrazili mnenje, da bi lahko novi minister uveljavil drugačno ekonomsko politiko. V zbornici pričakujejo boljšo podporo države ključnim razvojnim projektom. Podprli so ga tudi v Združenju Manager.

Dragonja je na mestu gospodarskega ministra nadomestil Stanka Stepišnika, ki je novembra lani odstopil zaradi dvomov, povezanih s subvencijami, ki jih je ministrstvo za gospodarstvo dodelilo podjetju Emo Orodjarna, katerega solastnik je Stepišnik.

Zamenjava tudi na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu
Od dosedanje ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel pa je na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu posle prevzel Gorazd Žmavc. Do zamenjave na čelu vladnega urada prihaja zaradi koalicijske računice, po kateri je ta resor zdaj prevzel DeSUS, katerega član je Žmavc. Tina Komel se vrača v poslanske klopi.

Žmavc je dejal, da bo na uradu "nadaljeval v okviru kontinuitete". Tako ne načrtuje bistvenih sprememb, osredotočil pa se bo predvsem na mlado generacijo Slovencev v zamejstvu in po svetu ter gospodarsko sodelovanje. Tega si želi postaviti na nove temelje in v okviru tega okrepiti večje sodelovanje z drugimi ministrstvi.

Zavzel se je tudi za iskanje rešitev pri Slovencih po svetu, predvsem kako pridobiti vlagatelje za Slovenijo. "Slovenci na drugi strani so lahko največji promotorji našega gospodarstva," je dejal Žmavc. Načeloma bo ostal pri ekipi, ki je trenutno na uradu, je še dejal, namerava pa okrepiti povezovanje z drugimi ustanovami.

Komel ponosna na svoje dosežke
Dosedanja ministrica Komel je med "dosežki" svojega manj kot leto dni trajajočega mandata izpostavila novi slovenski inkubator v Trstu, v katerem so že tri mlada slovenska podjetja, čitalnico v Münchnu, številna gospodarska srečanja, učenje slovenskega jezika v več šolah, posebno na Hrvaškem, in dobro sodelovanje tako s slovenskimi organizacijami kot z lokalnimi oblastmi.

Za Trop Skazo prednostni nalogi hematologija in vodovod OI-ja
Tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je začasno vodil ministrstvo za zdravje, je predal posle novoimenovani ministrici za zdravje Alenki Trop Skaza. Napovedala je, da bo imela dva državna sekretarja, izmed trenutnih težav v zdravstvu se bo najprej lotila vprašanja opreme na hematologiji v UKC-ju Ljubljana, sanacije vodovoda na onkološkem inštitutu (OI) in nekaterih kadrovskih zadev. Od zakonodaje pa se bo najprej lotila zakona o zdravstveni dejavnosti ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je napovedala.

Primopredaja je bila po njunih besedah zelo podrobna, saj je trajala več kot uro. Trop Skaza je novinarjem pojasnila tudi, da bo imela dva državna sekretarja, eden bo pristojen za strokovno-operativno področje, eden pa za ekonomsko-pravno področje. Imen še ni izdala, pač pa je obljubila, da bosta znani do konca tedna.

Usoda Vrhunca bo znana v kratkem
Kot pereče težave v zdravstvu je znova izpostavila korupcijo, ki je po njenem mnenju rakasta rana, in napovedala okrepitev sodelovanja z organi pregona na področju korupcije. Napovedala je tudi racionalizacijo delovanja zdravstvenega sistema in nujnost stabilizacije zdravstvene blagajne, ki se spopada z resnim pomanjkanjem sredstev.

O predvidenih novih dajatvah v zdravstvu je ponovila, da je bil to le nabor možnosti pridobivanja novega denarja za zdravstvo po vzoru sosednjih držav. Poudarila pa je, da je treba najti konsenz za reševanje zdravstvene blagajne.

Erjavec je ob tem dejal, da - upoštevajoč podpisano koalicijsko pogodbo - novih dajatev in prispevkov v zdravstvu ne bi smelo biti. Po njegovem mnenju je še mogoče najti rezerve znotraj blagajne in v okviru racionalizacije delovanja zdravstvenega sistema. Brez odgovora pa je ostalo vprašanje, ali bo nova ministrica podala soglasje k imenovanju generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana Simona Vrhunca. Končno odločitev bo sporočila v kratkem.

Dotaknila se je tudi vprašanja brezposelnosti mladih zdravnikov. V luči tega bo podprla predlog, da se zaposlovanje mladih zdravnikov za sobne zdravnike podaljša na eno leto. Opozorila je namreč, da so slovenski zdravniki v tujini zelo iskani in cenjeni, saj so dobro izobraženi. Izobraževanje zdravnika stane med 200.000 in 300.000 evrov, tako da po njenem mnenju "nismo tako bogata družba, da bi si lahko to dovolili".