Z novim šolskim letom bodo začele veljati spremembe Zakona o gimnazijah in Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Obe spremembi izenačujeta obravnavo vseh dijakov glede odsotnosti od pouka. To pomeni, da bodo srednje šole starše obveščale o odsotnostih ne glede na morebitno polnoletnost dijaka.

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da nameravajo podobno spremembo uvesti tudi pri vzgojnih ukrepih. To pomeni, da bodo starše šole vključevale v postopke vzgojnih ukrepov, učitelji pa bodo imeli možnost prepovedati dijaku navzočnost pri uri pouka, če ga bo dijak z neprimernim vedenjem bistveno oviral. Šola bo lahko dijaka izključila iz šole, če se mu bo izrekel četrti ukor.

Nič več sobotnih nadomeščanj?
Osnovnošolci se bodo najbolj razveselili sprememb glede šolskega koledarja. Do zdaj je namreč veljalo, da se je, če so se daljši prazniki končali v četrtek, pouk nadaljeval naslednji teden, manjkajoči petek pa so učenci opravili na eno izmed sobot. "To je predstavljalo številne zaplete pri organizaciji in izvedbi pouka v posameznem šolskem letu. Po novem pravilnik dopušča ministru, da lahko določi, da je ta dan pouka prost dan brez nadomeščanja," so ob tem zapisali na ministrstvu.

Na področju učbeniških skladov bo ministrstvo zagotovilo sredstva za nakup učbenikov tudi za drugi razred osnovnih šol, in ne le prvi razred kot letos. Na ministrstvu so ob tem navedli, da so za prihodnje šolsko leto zagotovili pet milijonov evrov za učbeniške sklade.

Sorodna novica Na spletu dostopna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika

Prenova predmeta slovenščina
Novosti se napovedujejo tudi pri učnih načrtih: v prihodnjem letu se bo povečalo število ur slovenščine za učence priseljence. Prenovljena pa bosta učna načrta za slovenščino in za izbirni predmet čebelarstvo. Poleg tega bodo učenci lahko izbirali med dvema novima izbirnima predmetoma, in sicer filmska vzgoja in slovenski znakovni jezik.

"Na 144 osnovnih šolah bodo tudi v novem šolskem letu poskusno organizirali razširjen program nekoliko drugače kot doslej, saj bosta na teh šolah že drugo leto potekala poskus uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli," še sporočajo z ministrstva in dodajajo, da se bodo učenci v razširjeni program še naprej lahko vključevali prostovoljno.

Napovedane spremembe za vrtce
Na področju predšolske vzgoje bo že drugo leto zapored v vrtcih na voljo krajši program za otroke, ki pred vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni v vrtec. Program v celoti financira državni proračun. Ob tem pa na ministrstvu napovedujejo tudi pripravo sprememb zakona o vrtcih, s katerim želijo odpraviti pomanjkljivosti sedanje ureditve.

Novosti pri statusu dijaka
Novosti se obetajo tudi na področju statusa dijaka, ki bo trajal toliko časa, kolikor traja izobraževanje po določenem programu, dijak pa bo imel na voljo še dve dodatni leti za ponavljanje in morebiten prestop v drug program. Kdor bo izobraževanje končal redno, pa se ne bo več mogel vključiti redno v drug izobraževalni program na isti ravni, tako gimnazijski maturant ne bo mogel začeti rednega izobraževanja za ekonomskega tehnika, bo pa seveda omogočeno napredovanje po vertikali izobraževanja.

Na področju poklicnega izobraževanja bodo dijaki, ki se bodo izobraževali v vajeniški obliki, in dijaki programov poklicnega tehničnega izobraževanja lahko manjkajoče obveznosti opravili z izpiti. Ta pravica je bila do zdaj dovoljena le dijakom zaključnih letnikov.

Novi programi
Obetajo se tudi novi programi: v Šolskem centru Novo mesto se bo začel izvajati program mehatronike, na 3. mariborski gimnaziji se bo začel izvajati program gimnazija – športni oddelek. Na Srednji poklicni šoli Murska Sobota bodo izvajali program pomočnik v tehnoloških procesih, v Šolskem centru Nova Gorica pa program gospodar na podeželju. V Šolskem centru Celje bo na voljo program izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa bodo spet izvajali program elektrotehnik.

Na voljo bodo tudi štirje novi programi, ki se bodo izvajali v vajeniški obliki, in sicer zidar (Kranj, Novo mesto, Ljubljana), elektrikar (Kranj, Velenje), mehatronik operater (Novo mesto, Koper, Bežigrad) in klepar (Ptuj).