Predsednik stranke NSi Matej Tonin je ob predstavitvi kandidatov poudaril, da na volitvah v Evropski parlament volivcem ponujajo izkušeno, kompetentno in energično listo. Z njo želijo krepiti slovensko identiteto znotraj Evrope, obenem pa ustvariti močno Evropo v svetu. Hkrati lista po njegovih besedah pooseblja programske usmeritve stranke. Med temi je Tonin poudaril, da mora Evropa ostati prostor svobode in varnosti ter da naj Evropa nasploh postane boljša in močnejša.

“Nihče ne sme biti evropski poslanec zaradi plače, ampak mora biti prva naloga, kaj lahko jaz s svojim znanjem in sposobnostmi naredim za ljudi v tej instituciji. In če volivci to prepoznajo, potem te tja pošljejo,” je v intervjuju za RTV Maribor dejala nosilka liste pri NSi-ju Ljudmila Novak.

“Škoda je, da Slovencev volitve v Evropski parlament ne zanimajo. Se ljudje spomnijo življenja pred vstopom Slovenije v EU? Se ljudje spomnijo, da nam je EU dal odprte meje, nove gospodarske priložnosti? In kar je najpomembneje, ali se ljudje zavedajo, da EU zagotavlja mir v Evropi že več kot 70 let?” se je vprašala Novakova.

Nekdanja predsednica NSi-ja, ki je stranko vodila 10 let, je opozorila tudi, da Evropska unija sicer ni idealna, a to po njenem prepričanju ne pomeni, da jo je treba rušiti. “Če želimo EU podreti, menim, da se nam ne obeta nič dobrega. Kaj pa je Slovenija v svetu brez EU-ja,” se je še enkrat vprašala Novakova. “Evropsko unijo je treba izboljšati, za kar bo potrebno veliko energije. A nikakor ne smemo govoriti o razpadu EU-ja.”

Kdo kandidira na listi NSi-ja?

Poleg nosilke liste Ljudmile Novak listo Nove Slovenije (NSi) sestavljajo tudi: vodja poslanske skupine Jožef Horvat, evroposlanec Lojze Peterle, poslanka Iva Dimic, profesorica angleščine in nemščine Mojca Erjavec, predsednica podmladka Katja Berk Bevc, nekdanji minister za obrambo Franci Demšar in nekdanji minister za znanost Žiga Turk.

Nosilka liste je Ljudmila Novak

Ljudmila Novak, ki se je rodila 1. avgusta 1959 v Mariboru, je iz nemškega in slovenskega jezika diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot profesorica se je najprej zaposlila v Srednješolskem centru v Murski Soboti, nato pa poučevala v dekliškem vzgajališču v Višnji Gori, kjer je postala tudi ravnateljica šole. Med letoma 1986 in 2004 je nato poučevala nemščino in slovenščino na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Svojo politično pot je začela leta 2000 z vstopom v Novo Slovenijo – krščansko ljudsko stranko in bila leta 2001 izvoljena za županjo Moravč. Župansko funkcijo je opravljala do leta 2004, ko je bila na prvih evropskih volitvah v Sloveniji izvoljena v Evropski parlament. Na 2. rednem kongresu NSi-ja v Novi Gorici je nato postala podpredsednica NSi-ja. V Evropskem parlamentu je bila članica odbora za kulturo, članica delegacije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, pa tudi nadomestna članica v odboru za regionalni razvoj.

Na državnozborskih volitvah leta 2008 NSi izpade iz slovenskega parlamenta, zaradi česar je odstopil strankin predsednik Andrej Bajuk, na predsedniško mesto pa se je zavihtela Novakova. Decembra 2011 se je nato stranka pod njenim vodstvom prebila nazaj v parlament, Novakova je bila izvoljena za poslanko NSi-ja in postala tudi podpredsednica DZ-ja. Leta 2012 je postala podpredsednica 10. slovenske vlade pod vodstvom Janeza Janše in ministrica za Slovence po svetu. Za poslanko je bila znova izvoljena leta 2014 in tudi na zadnjih volitvah leta 2018. Januarja leta 2018 je odstopila kot predsednica stranke v korist Mateja Tonina. Kot nosilka liste NSi-ja se poteguje za svoj drugi mandat v Bruslju.

Je poročena in mati treh otrok – Sare, Tilna in Rozale. Živi pri Moravčah. Govori nemško, angleško in hrvaško ter pasivno francosko in italijansko.

NSi nikoli brez evroposlanca

Najuspešnejše evropske volitve za stranko so bile prve leta 2004, ko sta mandat osvojila Lojze Peterle in Ljudmila Novak. Na drugih in tretjih evropskih volitvah v Sloveniji v letih 2009 in 2014 je mandat osvojil Peterle, ki se na prihajajočih volitvah za poslanski sedež poteguje kot tretji na listi.

"Za bolj evropsko Slovenijo"

Zadnji na listi NSi-ja Žiga Turk, ki je sicer član SDS-a, je poudaril, da se na volitve podaja, ker želi podpreti NSi, ki ga dojema kot zmerno in konstruktivno stranko, ker je našla dobro ravnotežje med spoštovanjem tradicionalne kulture in tržnim gospodarstvom. Turk si želi, da bi bila Slovenija bolj evropska.

Nekdanji minister za izobraževanje iz vrst SDS-a je sicer še vedno član omenjene stranke, a to po besedah Turka tako zanj kot za NSi ni ovira, saj gre za sestrski stranki znotraj Evropske ljudske stranke (EPP). "Na neki način bi bilo tudi neetično, da bi zdaj izstopil iz SDS-a, in bi se lahko zdelo, da si z izstopom kupujem položaj na listi NSi-ja," je dejal. SDS ima po statutu možnost, da ga izključi, a Turk meni, da ga ne bo.

Glede na to, da je na listi NSi-ja uvrščen na zadnje osmo mesto, se zaveda, da so možnosti za njegovo izvolitev "astronomsko majhne", "se da pa morda kaj narediti s preferenčnimi glasovi", pravi. Poudarja tudi, da njegova želja ni, da bi konkuriral tistim, ki so na listi uvrščeni najvišje, pač pa, da bi na volitve privabil ljudi, ki jim NSi ali druge sorodne stranke morda niso tako blizu.

Če bo izvoljen, se bo zavzemal za varnost v okviru nadzora mej in preprečevanja terorističnih napadov, da EU ostane območje razvoja znanja in da se razvija kot geostrateški igralec. Zavzemal se bo tudi za to, da pri delu v EU-ju ne bo več izgovorov, da je EU nedokončan projekt.

Evroposlanci naj se zavzemajo za Slovenijo

Kandidat Franci Demšar vlogo evropskega poslanca vidi zlasti v tem, da se zavzema za interese Slovenije. Gotovo mora po njegovih besedah podpirati tudi dobre evropske projekte, a EU je tudi prostor, v katerem se lahko Slovenija razvija, je poudaril. Kot je dodal, se je za to v preteklosti kot raziskovalec že zavzemal.