Kaj vse to pomeni? Imate ne prav velik d. o. o., podedovali ste delavnico ali pa ste zaradi nuje ali celo, ker ste želeli svojo idejo uresničiti skozi podjetniško iniciativo, odprli svoj s. p. Tako lahko sodite med tiste, ki ne dobi redne službe in po 15 ur na dan gara za različne naročnike.

Države se bojite, saj vsaj enkrat na leto dobite vsaj eno inšpekcijo, davčna uprava vam učinkovito prazni račun, če davkov ne plačate v roku, morda greste dvakrat na leto na krajše počitnice (pa še to najverjetneje k prijateljem in sorodnikom, ki so lastniki vikendov). V glavnem delate in ste tiho, v prispevku v oddaji Pogledi Slovenije poroča Bojan Traven.

Škofjeločan Robi Volčič se je zaradi ljubezni preselil v okolico Brežic tik ob hrvaško mejo in tam ostal. Zase pravi, da je med najboljšimi v suhomontaži. Še do novega leta je imel 7 zaposlenih. Zdaj dela sam. Vsaj 30.000 evrov so mu različni naročniki dolžni, sam je dolžan naprej. Bančni račun ima blokiran. Zdaj pa le še čaka, da ga bodo policisti odpeljali v uklonilni zapor, ker je en mesec zamujal z izplačilom plač.

Po zadnjih podatkih Ivan Zidar kot največji lastnik SCT-ja svojim delavcem plače dolguje že od septembra. Ti zato te dni protestirajo, Zidarja pa ni kaznoval noben inšpektor, uklonilni zapor mu prav tako ne grozi.
V Sloveniji je ta trenutek skoraj 6.000 podjetij in 8.000 samostojnih podjetnikov, ki imajo neporavnane obveznosti. Število računov, ki sta jih blokirali davčna uprava ali sodišče, narašča iz meseca v mesec.
Gornji Grad je bil nekdaj letno pribežališče ljubljanske visoke duhovščine. Ivan Mikek je mizar. Njegovo podjetje je zraslo iz obrtne delavnice, ki jo je njegov oče pognal globoko v socializmu. Račune je poravnaval pravočasno. Sicer mu davčna uprava hitro napiše opozorilo pred izterjavo.
Podjetje Hilde Tovšak, Vegrad, ki je danes v stečaju, pa je davčni upravi dolžno za 6.773.677evrov. Plačilo je bilo večkrat preloženo. Še danes ni jasno, na podlagi kakšnih kriterijev.
V novi hali Ključavničarstva Valand delajo že tri generacije. Oče Vlado že 24 let ni bil na bolniški. Čeprav bi lahko šel v pokoj, še vedno vari, načrtuje in pridobiva posle. "Nihče več ne spoštuje plačilnih rokov," pravi. Ti bi bili lahko 30-, 60- ali 120-dnevni, pravi, le da bo denar dobil.
Podatki kažejo, da je Slovenija lani dokončno padla v spiralo neplačevanja. Nihče nikomur ne plačuje. A ne vsi. Država prek podjetij v svoji lasti, kot je Dars, favorizira posameznike, čeprav so znani neplačniki. Tako je direktorica avtocestne družbe, Mateja Duhovnik, ki jo je na položaj postavila Pahorjeva vlada, Ivanu Zidarju ves čas plačevala pred rokom, brez običajnih odbitkov.
Vetra te dni ni niti na Primorskem. V Technobetonu Janka Toškana je bolj prazno. Pred meseci je moral od desetih zaposlenih odpustiti sedmerico. Veliko je vlagal, zato je vzel posojilo. Ko so mu naročniki prenehali plačevati, je vzel premostitveno posojilo. Zdaj so mu banke rekle ne.
A za druge se ne ustavijo: javnost je te dni z začudenostjo opazovala, kako nekaterim izbrancem meje nikoli niso bile postavljene. Nikakršnih omejitev tako ni bilo za partnerja notranje ministrice in predsednice LDS-a Katarine Kresal, Mira Senico, ki je svojo vilo, kjer domuje njegova odvetniška pisarna, zastavil pri razvpiti banki Hypo. Najprej za slab milijon in pol kredita, 3 leta pozneje že za 2 milijona, leta 2008 že za 3,5 milijone, na koncu pa je za hišo prejel že za skoraj 5 milijonov evrov kredita oziroma pozneje lizinga. Na eno in isto nepremičnino z enako vrednostjo.
Takšnih primerov dvojnega delovanja države ter izigravanja pravil je na podlagi pripovedi podjetnikov in obrtnikov, s katerimi smo govorili te dni, na stotine. To ni posledica gospodarske krize. Kriza je takšno nevzdržno delovanje le razgalila. V dokumentu obrtno-podjetniške zbornice je naštetih kar 93 konkretnih predlogov, ki bi omenjeno stanje odpravilo. Kar 63 odstotkov predlogov ni realiziranih. Zato so ta teden napovedali, da bodo množično začeli pisati predloge za odlog plačila davkov in jih ta mesec zato ne bodo plačali, hkrati pa bodo iz bank začeli počasi prek bankomatov vsak dan dvigati prihranke.

Medtem pa se je minister za pravosodje Aleš Zalar pred dnevi na odmevih čudil jeznim obrtnikom, češ kaj se gredo, če pa ministri te vlade skušajo pomagati. A do zdaj še skriti tonski posnetek sestanka ministrov in državnih sekretarjev na čelu z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić pred tedni jasno razkriva, kakšno je bilo stališče Zalarjevega državnega sekretarja do predlogov obrtne zbornice. Odklonilno.
Nekaj ur po tem, ko so obrtniki napovedali državljansko nepokorščino, je Zalar obrnil ploščo in napovedal spremembe zakonodaje, ki govorijo o izvršbi in prisilni poravnavi. A to je šele napoved, ki gre šele v medresorsko usklajevanje pa koalicijsko usklajevanje pa v usklajevanje partnerjem ...
Še se spomnite, kako so se ministri vozili v svojih sivih audijih v vilo Podrožnik in določili prioritete svojega vladanja do konca mandata? Med njimi je tudi prioriteta s številko 3/3: skrajšanje plačilnih rokov. Rok za sprejetje je bil določen za januar 2011, implementacija pa v drugi polovici tega leta. Finančni minister Franci Križanič, ki je za to zadolžen, je omenjene ukrepe vladnemu kabinetu v obravnavo predložil šele v četrtek, ko je v zraku obrtniška grožnja. In s tem kršil tudi lastne zaveze iz zgoraj omenjenih prioritet.

V torek so se v Cerknici obrtniki in podjetniki že drugič v zadnjih 14 dnevih postavili v pogrebni sprevod. Poslovili so se že od drugega kolega, ki je v zadnjih dneh storil samomor, ker enostavno ni več vzdržal pritiskov.

V zadnjih dveh letih naj bi nehalo delovati 11.000 obrtnih podjetij. Brez služb je zato ostalo 35.000 Slovenk in Slovencev. Za primerjavo: v Muri, Preventu in Vegradu skupaj je ostalo brez služb 5.217 Slovenk in Slovencev. Resorna ministrica in podpredsednica stranke Zares, Darja Radić, pa je obrtnike, ki so napovedali nepokorščino, dobesedno obtožila politične zarote. Navajamo: "Državljanska nepokorščina v tako težkih razmerah, v katerih je precejšen del sveta, lahko sproži proces, ki ga ne bomo obvladovali ne mi ne oni, in ne politični botri, ki stojijo za obrtniki." In dodaja, da "skupina ljudi izrablja obrtnike za povsem drugo zgodbo, ki je v ozadju." In žuga s prstom, češ da ne vedo, s čim se igrajo.
Bojan Traven, Pogledi Slovenije