Lansko leto je javni zavod RTV Slovenija končal z nekaj več kot 1,1 milijona evrov izgube. Generalni direktor zavoda Igor Kadunc je leto 2018 označil za zahtevno tako s produkcijskega kot kadrovskega vidika. Poslovni rezultat je zato po njegovem mnenju kljub izgubi bistveno boljši od pričakovanega. Dejal je, da ima RTV Slovenija še okoli 22 milijonov evrov rezerve za poslovanje in tehnološko prenovo.

Podobno kot na marčevski seji komisije za nadzor javnih financ se je tudi razprava na odboru za kulturo dotaknila stroškov dela na RTV Slovenija. Predsednik nadzornega sveta zavoda Andrej Grah Whatmough je pojasnil, da so nadzorniki lani vodstvu RTV Slovenija naložili znižanje stroškov dela, kar pa se ni zgodilo. Zato bodo tudi letos posebno pozornost namenili ukrepom na tem področju.

Kadunc je v razpravi opozoril, da se je v lanskem letu število redno zaposlenih na RTV Slovenija povečalo zaradi zaposlitve 84 stalnih pogodbenih sodelavcev, kot zahteva zakonodaja. Znova je poudaril, da ni zagovornik takojšnje odpustitve večjega števila zaposlenih, zato da bi se lahko pohvalili s hitrim znižanjem stroškov dela.

Zniževanje števila zaposlenih

Namesto tega si po Kadunčevih besedah v vodstvu RTV Slovenija prizadevajo, da bodo s postopnim prilagajanjem v daljšem časovnem obdobju število zaposlenih z nekdanjih 2.500 znižali na 2.100. Cilj do konca letošnjega leta je pri številu 2.228.

Stiske medijev s statusom posebnega pomena

Predstavniki izdajateljev televizijskih programov s statusom posebnega pomena pa so člane odbora opozorili, da ministrstvu za kulturo že več let ne uspe zagotoviti zakonsko določenih sredstev za njihovo delovanje. Navedli so, da ministrstvo 21 radijskim in sedmim televizijskim programom s tem statusom namesto določenih 2,82 milijona evrov zagotovi le 1,54 milijona evrov.

Zato so predstavniki izdajateljev zahtevali "spoštovanje zakona o medijih in takojšnjo zagotovitev treh odstotkov višine RTV-prispevka za izključno izdajatelje medijev s statusom posebnega pomena". Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina je na zahtevo odgovorila, da bodo spremembe zakona o medijih, ki jih pospešeno pripravljajo na ministrstvu za kulturo, nagovorile tudi to problematiko.

Kerševan Smokvina je dejala, da se na ministrstvu zavedajo stiske medijev s statusom posebnega pomena, vendarle pa po njenih besedah "ne gre za edino težavo, ki gori na medijskem področju". Poudarila je, da so proti hitenju z delnimi rešitvami, in napovedala, da bo zakonski predlog pripravljen za javno razpravo do letošnjega poletja.

Odbor za kulturo je imel na mizi predlog sklepa, s katerim bi pozval ministrstvo, naj v DZ v roku treh mesecev po nujnem postopku vloži predlog novele zakona o medijih, "ki bo lokalnim medijem s statusom posebnega pomena omogočal minimalno financiranje programskih vsebin in odpravo administrativnih ovir pri izvajanju televizijskih in radijskih vsebin".

A člani odbora so se odločili, da ne bodo glasovali o predlogu sklepa. S tem so pravzaprav prisluhnili opozorilu Kerševan Smokvine pred delnimi zakonskimi rešitvami. Sicer se je odbor za kulturo v prvem delu današnje seje seznanil s poslovnim poročilom Slovenske tiskovne agencije (STA) za leto 2018. Velika večina poslancev je ob tem poudarila pomembno vlogo STA-ja v medijskem prostoru in pohvalila njeno kredibilnost. Enako kot pred letom dni so tudi pozvali vlado, naj zagotovi zadostno proračunsko financiranje javne službe STA.