Zveza sindikatov azbestnih bolnikov (Sabs) je tako v sodelovanju z mednarodno organizacijo azbestnih bolnikov na shodu skušala opozoriti na resnost posledic, ki jih pušča azbestna bolezen. V Sloveniji je namreč več tisoč obolelih za azbestozo, natančna številka pa ni znana, saj se evidence, razen če azbestoza ni priznana kot poklicna bolezen, ne vodijo.

1.700 posameznikom, katerih azbestna bolezen je bila kot poklicna bolezen verificirana (priznana), je tako upravičenih do odškodnine, ki znaša od 10.000 do 40.000 evrov. Vendar pa je pot do odškodnine dolga in zapletena, mnogim obolelim pristojne inštitucije odškodnino zavrnejo, zgodi pa se tudi, da bolnik umre, družina pa po slovenski zakonodaji ni upravičena do odškodnine, je pojasnil predesedni Zveze Sabs Bojan Goljevšček.

Žnidarčič: Odškondina, ki sem jo prejel, je simbolična
MMC se je pogovarjal tudi z enim od obolelih za azbestno boleznijo, Ernestom Žnidarčičem. Sam je 34 let delal v Salonitu Anhovo in dejal, da se delavci nevarnosti dela z azbestom niso zavedali, kljub temu, da so bile nevarnosti do tedaj že znane. Azbestno bolezen so mu odkrili leta 2000, dejal pa je, da je imel srečo, ker se je takrat lahko upokojil. Zaradi bolezni mora precej paziti, da se toplo oblači, da se večkrat preobleče, saj se azbestni bolniki zelo potijo, pri večjih naporih pa se tudi izjemno hitro utrudijo. Med pogovorom je, na njegovo žalost, v okolici opazil več streh, na katerih so še vedno azbestne plošče in pokazal na eno od njih.

Predstavnike azbestnih bolnikov je na Brdu pri Kranju sprejela tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je zavrnila očitke, da ne sprejema dialoga z Zvezo Sabs in dejala, da se ministrstvo zaveda občutljivosti problematike in je prav zato v zadnjih mesecih izvedlo vrsto aktivnosti za hitrejši in bolj učinkovit zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Komisija je letos obravnavala 23 vlog, med njimi jih je 18, ki jih je prejela letos.

Zaradi najhujše oblike azbestoze na leto umre več deset ljudi
Leta 2006 je zaradi mezotelioma, ki je posledica izpostavljenosti azbestu, umrlo 34 ljudi, leto prej pa 15.

V zadnjih 100 letih se je azbest zaradi negorljivosti in kemične odpornosti pogosto uporabljal v gradnji, predevala pa je višek dosegla v 70. letih prejšnjega stoletja, prva spoznanja o njegovih škodljivih učinkih pa segajo v 60. leta. V Sloveniji se je azbest uporabljal vse do leta 1996, ko smo sprejeli zakon, ki je prepovedal oz. predpisal varno uporabo azbesta.

Kot so zapisali na spletni strani bolnišnice Golnik, azbestna vlakna postanejo zdravju škodljiva, če vstopijo v organizem, največkrat pa jih vdihnemo. V tkivu tako sprožijo vnetje, zarad katerega nastanejo brazgotine, ki delujejo rakotvorno. Večja kot je količina azbesta v pljučih, več brazgotin nastane, a večja količina azbesta ni povezana z večjo možnostojo raka, kar pomeni, da je teoretično za obolelost dovolj že eno vlakno, ki pa ga lahko zaužijemo tudi v širšem okolju. Je pa azbest, ki smo ga zaužili, zaradi zmožnosti izločanja skozi prebavno cev manj nevareren kot vdihani azbest. Vdihani azbest se iz telesa nikoli ne izloči, razvoj bolezni pa traja desetletja.

Največja krivca tovarna v Anhovem in Slovenske železnice
Največji krivec za obolevanje za azbestno boleznijo je bila tovarna azbestcementnih izdelkov v Anhovem, v zadnjih letih pa je bilo odkrito novo žarišče, delavnice Slovenskih železnic.

Goljevšček je dejal, da je za Slovenske železnice kot lastnik kriva predvsem država, saj do leta 2000 ni poskrbela za varnost pri delu in so bili delavci izpostavljeni nevarnostim dela z azbestom.

Leta 2006 je bil sprejet zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, s katerim pa azbestni bolniki niso zadovoljni, saj dodeljuje pravico do odškodnine le tistim, ki so zboleli na delu, tistim, ki so zboleli zaradi škodljivosti iz okolja, pa ne, razen v primeru, če so oboleli za najhujšo obliko azbestne bolezni, to je mezoteliomom.

Podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kažejo, da je bilo med delovanjem Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom izplačanih 105 odškodnin v znesku nekaj več kot 1,6 milijona evrov. V Sloveniji naj bi bilo sicer okoli 1.200 azbestnih bolnikov.

A. M.