Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je za triletno podaljšanje omejitev zaposlovanja hrvaških delavcev odločilo zaradi stanja na slovenskem trgu dela.

To se je sicer izboljšalo, a se Slovenija še vedno sooča s strukturno brezposelnostjo, velikim deležem nizko izobraženih brezposelnih in nizko stopnjo zaposlenosti nizko izobraženih.

Poleg tega se starostna skupina brezposelnih med 30. in 39. letom povečuje in takšna je tudi struktura hrvaških državljanov, ki so se zaposlovali v Sloveniji po letu 2013.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je zato ocenila, da je z namenom aktivacije slovenskih brezposelnih oseb treba "ohraniti institut kontrole trga dela za dostop hrvaških državljanov in drugih družinskih članov na slovenski trg dela".

Na ministrstvu namreč opozarjajo, da je tudi na hrvaškem trgu dela stanje skrb vzbujajoče, zaradi česar pričakujejo, da bo interes po zaposlovanju Hrvatov v Sloveniji velik.

Nemčija da, Slovenija ne
DZ je zakon o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji po vstopu Hrvaške v EU sprejel junija 2013, z njim pa je določil omejitve za zaposlovanje Hrvatov do 1. julija 2015. Danes pa se je torej odločil za podaljšanje.

Večina poslanskih skupin je podprla podaljšanje prehodnega obdobja, nasprotovanje sta v razpravi izrazili le poslanski skupini ZL-ja in ZaAB-ja.

"Vzrok za visoko brezposelnost v Sloveniji niso hrvaški delavci," je opozoril Matjaž Hanžek (ZL). Vladi je očital, da ni predložila nobenega dokaza o tem, da bi hrvaški delavci v resnici izpodrivali slovenske. Mirjam Bon Klajnšček (ZaAB) pa je spomnila, da je nemška vlada ravno v sredo sporočila, da bo 1. julija popolnoma sprostila svoj trg dela za hrvaške državljane.

Vlada pripravlja svoj predlog odpisa dolgov
Poslanci pa so odločali tudi o usodi zakonodajnega predloga o enkratnem odpisu dolgov, s katerim so v Združeni levici predlagali odpis neplačanih računov za najbolj zadolžene prebivalce. A zakonodajna pot predloga se je danes končala. Že matični odbor ga je ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo, ne podpira ga niti vlada, ki pa pripravlja svojo rešitev te problematike.

Ministrica Kopač Mrakova se je namreč strinjala z ZL-jem, da je treba ljudem v stiski ponuditi roko. "Zato že od februarja pripravljamo širši paket pomoči socialno najbolj ogroženim," je dejala in povedala, da ukrepi ne bodo zajeli le odpisa dolgov, ampak tudi pomoč pri deložacijah in uvedbo socialne oz. predplačniške kartice, s katero naj bi rešili problematiko zaračunavanja stroškov, ki so povezani z vpogledom v tekoče račune prebivalcev.

Z njeno napovedjo so zadovoljni tudi v ZL-ju, kjer pa dodajajo, da bodo svoj predlog vložili ponovno, "če v septembru ne pride do obljubljenega odpisa".

Za boljše črpanje evropskih sredstev
Poleg tega so poslanci odločali še o predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna. Z njo naj bi podrobneje uredili porabo sredstev kohezijske politike in omogočili čim boljše črpanje sredstev EU-ja letos.

Da bi zagotovili čim boljše črpanje evropskih sredstev in tudi čim hitrejše povračilo sredstev iz evropskega v državni proračun, se tudi v novem programskem obdobju 2014-2020 ohranja možnost predplačil v enakem obsegu, kot velja zdaj. Hkrati pa se na novo določa obveznost hitrejšega povračila sredstev v državni proračun, s tem ko bodo morali upravičenci dokazilo o plačilu posredovati najpozneje v 120 dneh po prejemu sredstev.

Z novelo zakona se daje tudi možnost, da se evropska sredstva izplačajo iz proračuna en dan prej, preden upravičencu obveznost zapade v plačilo. To bo bistveno povečalo krog tistih proračunskih uporabnikov, ki bodo kandidirali za evropska sredstva, je bil zadovoljen Jožef Horvat (NSi).

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo z novelo zakona dobila več pristojnosti pri prerazporejanju evropskih sredstev, kadar bo ugotovila neupravičeno porabo sredstev evropske kohezijske politike, pa bo lahko tudi začasno zadržala izplačila.

"Evropska sredstva so pravzaprav naša edina razvojna sredstva, tudi zato jih je treba učinkovito črpati," je spremembe zakona podprl Horvat. Del slovenske politike namreč uspešno odganja tuji kapital, je dodal.

Učitelji bodo še dve leti poučevali tudi druge predmete
DZ je s 66 glasovi za in 15 glasovi proti sprejel tudi novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki za dve leti podaljšuje obdobje, ko se lahko učiteljem učna obveznost dopolnjuje s predmeti, ki jih sicer ne bi mogli poučevati.

Ukinjanje se bo izvedlo postopoma. Trenutno lahko obseg dopolnjevanja učne obveznosti z drugimi predmeti znaša do 40 odstotkov. Po predlogu bo tako še v naslednjem šolskem letu, nato pa se bo dovoljeni obseg zmanjševal. V šolskem letu 2016/2017 ne bo smel presegati 30 odstotkov, v šolskem letu 2017/2018 pa 20 odstotkov. V šolskem letu 2018/2019 dopolnjevanje učne obveznosti na ta način ne bo več mogoče.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v današnji predstavitvi novele povedala, da podaljšanje obdobja predlagajo, ker bi se sicer šole znašle v kadrovski zagati, ko učiteljem ne bi mogle zagotoviti dovolj učne obveze. Težave bi bile toliko večje, ker morajo šole slediti politiki zmanjševanja zaposlovanja.