Če hočeš videti pravo stanje, moraš iti na hrib in pogledati v dolino, je prepričan Branko Cestnik, duhovnik iz Frankolovega. “Zame je to pomenilo enoletno bivanje v Madridu pred tremi leti. Tam sem ugotovil, da v Španiji, kjer je politika tudi strastna, ni grenkobe in sovražnih čustev, ki so nas v Sloveniji že impregnirala. Tam je strast, a še vedno skupna volja, da nekaj naredimo,” pojasnjuje Cestnik.

Slovenska politika v patpoložaju
Politiko doživlja kot nekaj grenkega in nesposobnega, da naredi korak naprej. "Slovenska politika je v nekem patpoložaju, in če pogledaš za naprej, ni videti, da bi iz tega patpoložaja izšla. Mene kot duhovnika to zanima, ker me ne zanimajo samo strankarska vprašanja, ampak moralno stanje ljudi." Politično vodilo je razdeljenost in "jaz nisem tisto, kar je na drugi strani". To ni politična ideja, to je čustveno stanje.

Človek je avtomatsko na strani žrtve
V nedavnem intervjuju za Mladino je Cestnik izpostavil, da bi umik Janeza Janše iz politike očistil politični prostor, saj predstavlja ta patpoložaj na desni strani. “Težko si je predstavljati, da bi nas lahko potegnil naprej. Ima močno čustveno moč, tudi zaradi čuta za pravičnost. Doživljamo ga kot žrtev zaradi gonje pri patrii in zapora na Dobu. Človek je avtomatsko na strani žrtve in jaz sem na strani žrtve. Seveda te to pritegne. Ampak on pa tudi ne sme iz tega delati kapitala, da bo večno v politiki in da bo politiko in vse ljudstvo peljal v neke bolj skrajne vode, kot jih zdaj pelje. Neke bolj skrajne vode ... Jaz temu preprosto rečem nacionalizem,” je za Tarčo povedal Cestnik.

Janša je posegel v krščanski prostor kot moralna avtoriteta
Po njegovem mnenju se je pot v nacionalizem razkrila med begunsko krizo, ko so dominantni mediji in leva politika spregledali pomen varnosti državljanov. Janša je to temo pograbil. “Ko sem opazil, da mnogi kristjani bolj kot papežu Frančišku sledijo Janši in se pri beguncih postavljajo v obrambno ali sovražno držo, sem videl, da je Janša posegel v krščanski prostor kot moralna avtoriteta. In na tem mestu je bila moja dolžnost, da kristjane opozorim. Ksenofobija ni biblična vrednota. Ksenofobija ni krščanska drža in tudi krščanski politik ne sme biti ksenofob. Tako zelo preprosto je," zaključuje Cestnik.

Tekma islama in krščanstva
Ni dvoma, da islam in krščanstvo tekmujeta. “Smo demografsko šibki, zato smo prepričani, da bo islam prišel in nas pojedel. Tak strah ima tudi islam, denimo v Indiji in Pakistanu. Tam je vse več spreobrnitev v krščanstvo. Rešitev je dialog. Nekoč so to znali - v Jeruzalemu so muslimani najsvetejše svetišče pustili pri miru,” je prepričan Cestnik.

Več socialnega čuta v politiko
Prihodnosti in nastajanja novih strank ne želi ocenjevati, saj ni politolog. “Desnica je hipnotizirana od Janše. Ne more ga prekiniti tisti, ki je hipnotiziran, lahko pa tisti, ki hipnotizira. Jaz sem apeliral na njega, naj hipnozo kontrolira in jo on prekine, ker ljudstvo ne more. Kako se bodo stranke umestile, če bo kaj novih strank, ne vem. To je tekma, ki je v politiki vedno bila in bo. Si pa želim, da bi bilo več krščansko-demokratske ideje, ki je lahko prisotna tako v desnih kot levih strankah,” zaključuje Cestnik, ki v slovenski politiki pogreša predvsem humanistično usmeritev, občutek za človekovo dostojanstvo in močan socialni čut, ki so bistvo krščanske demokracije.