Zakon o kolektivnih tožbah, ki ga je državni zbor sprejel pretekli teden, prinaša v slovenski pravni red novost na področju zaščite potrošnikov in drugih oškodovancev, ki bodo zdaj lahko kolektivno nastopili v tožbah zoper tiste, ki so jim povzročili škodo. Na ministrstvu za pravosodje, ki je zakon pripravilo, so ob tem zapisali, da do situacij, ko je veliko posameznikov oškodovanih na podoben način zlasti na področju pravic potrošnikov in vlagateljev, na področju finančnih storitev, pri pravu varstva konkurence, na področju varstva okolja in glede kršitev pravic delavcev, ne bi prihajalo.
Kolektivne tožbe imajo v Veliki Britaniji in ZDA tradicijo, v okviru njih je bilo tudi že nekaj odmevnih poravnav, večina evropskih držav pa samostojne ureditve kolektivnih tožb ne pozna. Prav zato so tudi na ravni Evropske komisije potekala prizadevanja za uveljavitev kolektivnega varstva potrošnikov. Prvi korak v to smer je bila direktiva o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov iz leta 2009, ki je vnesena tudi v naš pravni red. Z direktivo so se v državah EU-ja vzpostavile pravne možnosti za uveljavljanje zahtevkov za prenehanje ravnanj podjetij, ki škodijo potrošniku, kot sta, denimo, zavajanje ali pa podpisovanje nepoštenih pogodb z nepazljivimi strankami.
ZPS pozdravlja novo možnost varstva potrošnikov
Opustitvene tožbe pa ne pomenijo tudi kolektivne odškodnine. Prednost kolektivnih tožb predstavlja predvsem neenak položaj oškodovanca in odgovornega, saj gre običajno za zahtevke, ki na ravni enega oškodovanca niso tako veliki, da bi upravičili tveganje neuspešne tožbe, opozarja Matjaž Jakin z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Prav zaradi tega se oškodovani potrošniki večinoma ne odločajo za tožbe. Jakin tako opozarja, da smo v Sloveniji v preteklosti imeli že več primerov oškodovanih potrošnikov, ki zaradi neučinkovitega varstva niso prejeli primerne odškodnine.
Prav zato so pri ZPS-ju veseli novega zakona, za katerega Jakin meni, da večinoma ponuja dobre rešitve in predvsem potrošnikom omogoča pravno varstvo, ki ga doslej niso imeli, saj so oškodovanci lahko zgolj individualno vlagali tožbe. Zdaj pa bodo lahko vložili kolektivno tožbo prek bodisi državnega odvetnika bodisi organizacije, ki opravlja nepridobitno dejavnost in katere glavni cilji delovanja so neposredno povezani s kršenimi pravicami oškodovancev. Jakinu se ob tem zdi pomembno predvsem to, da zakon predvideva razmeroma širok krog subjektov, ki lahko kolektivno tožbo vložijo.
Pri nižjih zahtevkih načelo vključitve
Pri samem obsegu oškodovancev, ki so vključeni v kolektivno tožbo, sta se v praksi uveljavili načeli izključitve (opt out) in vključitve (opt in). Pri načelu izključitve so upravičenci v kolektivni tožbi vsi oškodovanci, razen tistih, ki izjavijo, da ne želijo biti vezani na sodbo, medtem ko pri načelu vključitve sodba veže samo tiste oškodovance, ki izjavijo, da želijo biti vključeni v učinek kolektivne tožbe. Evropska komisija je v svojem priporočilu sicer dala prednost sistemu vključitve, a na ministrstvu ob tem navajajo, da izkušnje iz tujih držav kažejo, da se pri nižjih zahtevkih lahko zgodi, da oškodovanci ne izkažejo niti toliko dejavnosti, da bi sodišču sporočili odločitev o vključitvi.
Na ministrstvu so se zato odločili, da presojo o uporabi načela izključitve oziroma vključitve prepusti sodišču v vsakem konkretnem primeru, pri čemer v obrazložitvi zakona navajajo, da je primerno v primeru nizkih individualnih zahtevkov dati prednost sistemu vključitve. Zakon tudi določa, da se v primerih, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek, kjer vsaj deset odstotkov članov skupine uveljavlja plačilo, ki presega 2.000 evrov, lahko uporabi le načelo vključitve. Enako velja tudi v primeru, kadar gre za osebe, ki v trenutku izdaje sklepa o odobritvi kolektivne odškodninske tožbe nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.
V ZPS-ju predlagali sklad za financiranje tožb
Jakin ob tem poudarja, da po mnenju ZPS-ja ni utemeljenega razloga za določbo, da se uporabi zgolj načelo vključitve v primerih, ko vrednost presega 2.000 evrov. Dodaja pa, da je izjemnega pomena "zagotoviti, da odločanje sodnika o odobritvi kolektivne tožbe ne bi bilo preveč dolgotrajno, merila za sprejetje te odločitve pa čim bolj jasna in objektivna." Sicer pa Jakin poudarja, da bo šele praksa pokazala morebitne večje pomanjkljivosti nove ureditve.
So pa v ZPS-ju razočarani nad tem, da zakonodajalec ni prisluhnil njihovi pobudi, da se ustanovi poseben sklad, ki bi omejil finančno tveganje organizacij pri vlaganju kolektivne tožbe. "Številne neprofitne nevladne organizacije zelo težko zagotovijo sredstva za pokrivanje osnovne dejavnosti in nimajo dodatnih virov, iz katerih bi lahko pokrivale stroške priprave in vložitve kolektivne tožbe ter prevzele tveganje, da ti stroški ne bodo povrnjeni. Zelo visoki stroški lahko nastanejo že v predhodni fazi pred vložitvijo tožbe, saj je treba pridobiti pravna mnenja in obveščati ter obdelovati podatke potencialnih oškodovanih potrošnikov," je dejal Jakin in dodal, da prav zaradi neupoštevanja finančnega bremena sodnega postopka ni zagotovljena učinkovita uporaba zakona.
A ministrstvo za pravosodje je pri sestavljanju zakona premišljevalo tudi o nevarnosti zlorab kolektivnih tožb, ko bi bila podjetja pod pritiskom kolektivnih tožb prisiljena v poravnave, tudi če te ne bi bile utemeljene, kot se je to v ZDA v praksi tudi dogajalo. V zakonu je tako obveljalo načelo, da stroške postopka povrne stranka, ki tožbo izgubi. Zakon sicer določa, da stroški postopka ne smejo presegati dvajsetih odstotkov zahtevka. So pa na ministrstvu za pravosodje zaradi visokih stroškov kolektivne tožbe v zakonu upoštevali načelo mirnega reševanja sporov, zato obstaja tudi možnost poravnave pred samim sodnim postopkom.
Prve tožbe šele aprila prihodnje leto
Jakin pa kot pozitivno spremembo izpostavlja tudi določbo, da se zakon uporablja tudi za primere množičnih oškodovanj, ki so nastali pred uveljavitvijo zakona. Na ta način "ne izključuje varstva potrošnikov in drugih, ki so že bili oškodovani". Na trenutno kampanjo ZPS-ja Prevwara, s katero želijo uveljaviti odškodnino za voznike vozil Volkswagen, pri katerih je proizvajalec v določene modele avtomobilov vgradil opremo za prilagajanje vrednosti izpustov na testih tako zakon sam ne bo imel vpliva, poudarja Jakin. To kampanjo bo ZPS še nadaljeval, cilj kampanje pa je vložitev tožbe v Nemčiji, kjer ima skupina Volkswagen tudi sedež.
Poleg potrošnikov se bodo nove pravne možnosti razveselili tudi delavci v delovnih sporih pred sodišči, a do prvega kolektivnega sodnega postopka bo treba počakati najmanj do aprila prihodnje leto, saj zakon začne veljati šele šest mesecev po uveljavitvi. Kot razlog za to obdobje so na ministrstvu navedli potrebo po vzpostavitvi potrebnih pravilnikov in ustreznega registra kolektivnih tožb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje