Po burni razpravi na nujni seji, katere sklic je zahtevala poslanska skupina Levica, so člani odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) zavrnili dva od treh sklepov, ki jih je predlagala ta stranka, so pa podprli tri sklepe koalicijskih poslanskih skupin.

Zavrnili so predloga Levice, da vlada prekliče sklep o prepoznanju Guaidoja za začasnega predsednika, pa tudi da bi se morala vlada v prihodnje pridružiti prizadevanjem za stabilizacijo razmer v Venezueli v okviru Združenih narodov. So pa podprli priporočilo vladi, naj v prihodnje aktivno zavzema stališča, ki nasprotujejo vsakršni vojaški intervenciji v Venezueli, med drugim skladno z ustanovno listino ZN-a.

Večina članov odbora je podprla še priporočilo vladi, da se v okviru Evropske unije in ključnih mednarodnih organizacij Slovenija aktivno zavzame za mirno reševanje krize v Venezueli, da se pomaga prebivalcem Venezuele s humanitarno pomočjo prek mehanizmov Rdečega križa, ZN-a in EU-ja, ter da v prihodnje zunanje ministrstvo redno poroča o stanju v Venezueli in delovanju Slovenije v povezavi s tem.

Je Slovenija sledila ZDA?

Sicer pa so razpravo na OZP-ju zaznamovali predvsem očitki zaradi domnevnega zavajanja in širjenja dezinformacij glede razmer v Venezueli ter vprašanje ideološkega boja med levico in desnico, ki se trenutno bije tudi v Venezueli. Poslanci so navajali tudi zelo različne razloge za krizo v Venezueli. Medtem ko v Levici za to krivijo predvsem ameriške sankcije, v koalicijskih strankah predvsem krivijo slabo upravljanje predsednika Nicolasa Madura.

Pri Levici so med drugim opozarjali, da je slovenska vlada s prepoznavanjem Guaidoja le sledila ZDA, ki imajo v Venezueli predvsem naftne interese in so večkrat zagrozile z vojaško intervencijo.

Cerar: Ni šlo za vpliv ZDA

Medtem pa je zunanji minister Miro Cerar trdil, da vladna odločitev ni bila sprejeta pod vplivom ZDA in da so jo sprejeli samostojno v sozvočju s stališčem Evropskega parlamenta in večino članic EU-ja. S prepoznavanjem pa so stopili na stran ljudi, ki tam čakajo na pomoč. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija za humanitarno pomoč Venezueli namenila 50.000 evrov.
Minister je še ponovil, da je vlada prepoznala Guaidoja za začasnega predsednika izključno z namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve in da mu ne priznavajo nobenega drugega mandata, saj so ostale stvari še vedno v domeni venezuelske vlade.

V razpravi pa so se pojavili tudi očitki na račun pomanjkljivega sodelovanja slovenske izvršne in zakonodajne veje oblasti. Tako je poslanec SD-ja Milan Brglez izrazil razočaranje, da se vlada pred takšnim sklepom ni posvetovala z državnim zborom. Po njegovem prepričanju bi moral biti pri tovrstnih odločitvah na neki način pravočasno vključen tudi parlament.

Predsednik nacionalne skupščine Venezuele Guaido se je v januarju samooklical za začasnega predsednika države, saj v večinsko opozicijski skupščini ne priznavajo novega predsedniškega mandata Madura. Več držav je nato prepoznalo Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, med njimi sredi februarja tudi slovenska vlada. Glavni argument za prepoznavanje je bila sicer izvedba novih demokratičnih volitev v državi.

Slovensko priznanje Guaidoja

Slovenska vlada je sredi februarja potrdila predlog, "da predsednika nacionalne skupščine Venezuele Juana Guaidoja prepozna za začasnega predsednika Venezuele z namenom ‒ in to izključno s tem namenom, da razpiše in izvede svobodne, poštene in demokratične volitve".

Zunanji minister Cerar je tedaj pojasnil, da ne gre za priznanje alternativne oblasti, ampak za "prepoznanje vloge začasnega predsednika" za izvedbo demokratičnih volitev, na katerih naj bi se znova vzpostavila legitimna oblast.

Sklepu vlade med drugim nasprotujejo v Levici, kjer so jo označili za nedopustno. Tako so že februarja zahtevali sklic nujne seje odbora DZ-ja za zunanjo politiko (OZP) o spremembi stališča Slovenije glede intervencionizma v Venezueli.

Odločitvi vlade pa nasprotujejo tudi v koalicijskem SD-ju. Poslanec te stranke Brglez je sredi februarja ocenil, da je vlada s tem priznala le eno stran v sporu in si sama naložila mednarodnopravne obveznosti. Odločitev je označil kot napačno, ker bi lahko vodila v državljansko vojno v Venezueli.