Konsolidacija javnih financ, izboljšanje plačilne discipline, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij, izboljšanje delovanja trga dela, strukturni ukrepi in socialne prilagoditve - to so področja, za katera je koalicija po besedah premierja Boruta Pahorja na kriznem sestanku postavila ukrepe, nosilce in roke za izvedbo.

Do 2013 deficit pod 3 odstotke?
V okviru konsolidacije javnih financ želi vlada do leta 2013 postopno zmanjšati deficit pod 3 odstotke, stabilizirati dolg brez dodatnih davčnih bremen in zagotoviti učinkovitejše črpanje sredstev iz razpisov Evropske komisije.

Učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala naj bi zagotovili s paketom štirih zakonov, ki bi urejali zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom, pospešitev kazenskih postopkov z obveznim pogajanjem med tožilstvom in obrambo, določitev javnofinančno kaznivih dejanj, česar do zdaj nismo imeli, ter ustanovitev specializiranih tožilstev in specializiranih oddelkov sodišč za pregon gospodarskega in organiziranega kriminala.

Med ukrepe za izboljšanje plačilne discipline Pahor šteje določitev "razumnih" plačilnih rokov, izločitev vseh izvajalcev, ki nimajo poravnanih obveznosti do podizvajalcev iz javnih razpisov in uveljavitev menice kot instrumenta za zavarovanje plačil do podizvajalcev.

"Socialni dialog mora postati bolj konstruktiven"
"Ker kaže na konjunkturo v izvoznih partnericah, je treba ta momentum izkoristiti za izboljšanje poslovnega okolja za dobra podjetja, med drugim tudi z izboljšanim dostopom do finančnih instrumentov države," je ukrepe za izboljšanje pogojev za delovanje dobrih podjetij razložil premier.

Peti ukrep se nanaša na izboljšano delovanje trga dela s poenotenjem obveznosti in pravic prek socialnega dialoga, "ki mora postati bolj konstruktiven". V ta sklop spada tudi dodatno zvišanje zneska minimalne plače, a ta ukrep po njegovem ostaja diskutabilen.

Premier je povedal, da v sklop strukturnih sprememb spada tudi zagotovitev vzdržnosti zdravstvenega sistema s točno določitvijo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter uvedba prostovoljnega zavarovanja, ki bo od obveznega povsem ločeno.

"Treba bo razčistiti nekaj vprašanj, ki razdvajajo vlado"
"Poleg tega razvojnega fokusa bo treba paralelno razčistiti nekaj političnih vprašanj, recimo glede napotitve in odpoklica naših vojakov, družinskega zakonika in podobnih vprašanj, ki do neke mere razdvajajo koalicijske vrste in ki so za naše cilje do konca mandata najbolj pomembna," je pojasnil predsednik vlade. Ta vprašanja naj bi obravnavali na torkovem kolegiju predsednika vlade.

Pahor meni, da je vlada, glede na semafor izhodne strategije večino stvari od lanskega februarja že izpolnila. Kot pravi, želijo, da bi tudi teh šest prioritet ob kritikah in nasvetih javnosti bilo izvedeno. Vlada ima po njegovem mnenju mandat, "če bodo volitve redne in ne vidim razloga, da ne bi bile", do leta 2012, do takrat pa jih čaka še najmanj leto in pol trdega dela, katerega rezultati naj bi se poznali. "Imamo nekaj pomembnih ukrepov, imamo tudi nekaj napak, kar je značilno tudi za druge. Delamo tisto, kar je prav, ne glede na to, kakšen učinek bo imelo na naslednjih volitvah," poudarja. Dejal je, da vodi predan kolektiv ministrov, ki mislijo s svojo glavo. Zadovoljen je tudi, da jim je v dveh tednih uspelo narediti bistven korak naprej. Ob tem je prepričan, da jih bo podprl tudi DZ.

Namen vrste sestankov je dogovor koalicijskih partnerjev o temah dela vlade do konca mandata. Pretekli teden se jim je uspelo dogovoriti o dveh svežnjih ukrepov, prvi naj bi kmalu dobil končno obliko - njegov namen je doseči fiskalno stabilnost, ki bi zagotovila vzdržno gospodarsko rast, nova delovna mesta, socialno vzdržnost in ki naj bi pripomogel k boljši plačilni disciplini, dobrim podjetjem pa bo priskrbljena pomoč bank -, drugi pa bo del programa razvoja Slovenije. Ukrepi v okviru tega se bodo nanašali na področja konkurenčnosti in spodbujanja podjetništva, raziskovanja, človeških virov in visokega šolstva, informacijske družbe, pomembnih infrastrukturnih projektov ter socialnih politik.

DeSUS s predlogi o pokojninski reformi
Pred sestankom je bilo predvideno, da se bodo koalicijski partnerji dotaknili tudi nadaljnje vloge DeSUS-a v koaliciji in Zaresovega predloga po ustavnih spremembah, vendar o omenjenih temah ni bilo veliko govora, saj bodo politična vprašanja tema torkovega kolegija predsednika vlade. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavc je pred sestankom povedal, da naj bi se danes videlo, "ali so še v koaliciji ali jih bodo izgnali ven". Koalicijskim partnerjem naj bi namreč predlagal, naj umaknejo zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi.

Če pa bi ustavno sodišče preprečilo izvedbo referenduma, "bi se lahko zgodila cesta", pravi. Zato predlagajo, da bi s sindikati, ki se zavzemajo za referendum, skušali doseči soglasje glede podaljševanja pokojninske dobe. Pobuda DeSUS-a bo poleg tega po Erjavčevih besedah vključevala predlog stranke za spremembo intervencijskega zakona zaradi krize, po kateri bi se pokojnine letos uskladile polovično. Kot je znano, intervencijski zakon predvideva le četrtinsko uskladitev, zaradi česar so poslanci DeSUS-a sredi decembra glasovali proti sprejetju pokojninske reforme.