"Sredi prejšnjega stoletja je bilo slovenskemu narodu namenjeno, da se ga uniči ali podjarmi. Uporni ljudje, domoljubi so vzeli nase tveganje za lastno življenje, da so se temu zoperstavili. Postali so del zavezniških sil, ki so v šestih letih zlomile poskus tega, da bi se človeštvo spustilo na sploh najnižjo moralno raven v svoji civilizaciji," je opozoril Pahor.

Po njegovih besedah si ti domoljubi, ne gleda na to, kaj je sicer spremljalo narodnoosvobodilni boj, zaslužijo spoštovanje in občudovanje. Spomnil je, da je bil takrat tudi čas protislovij, ko se je osvobodilni boj pomešal z bojem za oblast, in je Slovenec dvignil roko nad brata Slovenca. "To je seveda pustilo rane, ki jih zdaj skušamo zaceliti, in smo jih, leta 1990 na referendumu," je dodal.

Sorodna novica Trdoživost Slovencev: "Preživeti, organizirati odpor in dnevno prebijati blokade"

Smo majhni, a suvereni
Takrat smo se Slovenci po predsednikovih besedah enotno kot nikoli prej v svoji zgodovini odločili za samostojno državo in dosegli izjemno spravo, morda tudi zaradi izkušnje bratomorne vojne v drugi svetovni vojni, pa tudi zaradi slavne izkušnje partizanskega boja, da se znamo postaviti za svoje interese.

Poudaril je, da smo zaradi osamosvojitvene izkušnje zavezani temu, "da iščemo med nami tisto, kar nas povezuje, da gradimo mostove spoštovanja, da utrjujemo mostove zaupanja, da pazimo eden na drugega, da spodbujamo eden drugega", saj smo majhen narod, a kljub temu suveren član velike evropske družine, v kateri je slovenščina uradni jezik.

Ob koncu nagovora je Pahor pozval Slovence doma in po svetu, vse prebivalce Slovenije, naj se zavedo "čarobnosti, lepote, sijajnega trenutka, ki ga ta hip živimo". Čeprav imamo po njegovih besedah tudi skrbi, nekateri celo strahove, lahko vidimo, da smo gospodar svoje usode, in to bolj kot kadar koli prej v zgodovini. Opozoril je še, da moramo znati živeti "v sožitju, solidarnosti in demokraciji, kjer bomo znali prenesti razlike med nami, politične in druge, potem ni skrbi za našo prihodnost".

Slovesnost v predsedniški palači
Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju so v predsedniški palači pripravili tudi krajšo slovesnost. Nastopili so učenci Waldorfske glasbene šole, ki je nedavno zaznamovala 15-letnico delovanja, ter virtuoza na harmoniki Miha Debevec in Dejan Kušer. Predsednik Pahor je pred tem položil venec k spomeniku OF v ljubljanski Rožni dolini.

Z dnevom upora proti okupatorju se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), ki je bila osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Državna proslava je bila v petek zvečer v kranjski dvorani Zlato polje. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je v govoru poudaril, da moramo tudi v zdajšnjem času dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost.

OF so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po

vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik ‒ do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.