Vlada podpira širjenje kroga upravičencev do subvencij za kosilo v osnovni šoli, a je "treba predlagani model dopolniti z vidika implementacije, socialne pravičnosti in finančne vzdržnosti".

Predlog za zvišanje cenzusa za upravičenost do osnovnošolskega kosila z 18 na 36 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družini sta podala ZL in ZaAB, vlada pa se z njunim predlogom strinja, saj meni, da je cenzus bistveno prenizek.

Vlada se je ukvarjala tudi z zahtevo varuha človekovih pravic, naj oceni ustavnost dela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter pravilnika o ugotavljanju premoženja pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, ter ugotovila, da ureditev ni v nasprotju z ustavo. Varuhinja Vlasta Nussdorfer ob tem opozarja, da določbe nedopustno posegajo v pravice najranljivejših skupin prebivalstva, predvsem otrok.

Poudarek na ohranjanju varnosti
Na vladi pa so sprejeli tudi stališče do migracijske strategije Evropske unije. Slovenija pozdravlja prizadevanje Bruslja za celovito upravljanje migracijske politike, hkrati pa se zavzema za uveljavljane načela solidarnosti, vendar na prostovoljni osnovi, in pomoči med državami članicami. Poudarili so, da bodo poseben poudarek namenili zmožnostim in kapacitetam države, migracijskemu tveganju zaradi geostrateškega položaja Slovenije ter ohranjanju varnosti države.

Slovenija podpira opredelitev ukrepov v štirih stebrih: polna implementacija skupnega evropskega azilnega sistema; nova politika na področju zakonitih migracij; preprečevanje nezakonitega priseljevanja, tihotapljenja in trgovine z ljudmi ter boljše upravljanje zunanjih meja, ki sledijo uveljavljenemu pristopu v strateških dokumentih.

Vlada kritična do predloga iz Bruslja
Na seji vlade so spregovorili tudi o dokumentu Naložbe v TTIP, ki ga je pripravila Evropska komisija. Dokument po njihovem mnenju "ne prinaša bistvene nadgradnje obstoječega sistema zaščite investicij in odpira številna vprašanja", zato ima Slovenija vsebinski, splošni in proučitveni pridržek do posameznih elementov obravnavanega dokumenta. Ker dokument odpira številna vprašanja, je potrebna poglobljena razprava na ekspertni ravni, meni vlada. Ob tem pa bo nujno upoštevati dejstvo, da investicijska politika ni v izključni pristojnosti EU-ja, še poudarjajo.

Nekatera ključna področja zaščite in tudi reguliranja določenih oblik investicij so še vedno v pristojnosti držav članic EU-ja. Zato so investicijski sporazumi in sporazumi o prosti trgovini, ki vsebujejo določbe o zaščiti investicij, v deljeni pristojnosti in ga morajo ratificirati tako Evropski parlament kot tudi parlamenti držav članic EU-ja, navaja vlada.

Predlog stališča bo sicer vlada posredovala v odločanje državnemu zboru. Kot pa dodajajo, je bilo pred oblikovanjem predloga stališča opravljeno posvetovanje z nevladnimi organizacijami in Gospodarsko zbornico Slovenije. Upoštevana so bila tudi stališča sindikatov in nevladnih organizacij.