Največja pridobitev memoranduma, poleg dvojezičnih krajevnih tabel, je po mnenju tako predstavnikov slovenske zunanje politike kot tudi predstavnikov koroških Slovencev predvsem izboljšanje ozračjae med prebivalci avstrijske Koroške. Kljub temu pa vsa določila iz memoranduma še niso uresničena.

Tako je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko za Radio Slovenija opozoril, da je po memorandumu izboljšano samo ozračje, pri drugih dogovorih pa se zapleta. Inzko tako opozarja predvsem na zapiranje osnovnih šol in zastoje pri obljubljenih subvencijah.

Več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku
Bolj optimističen je predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, ki poleg izboljšanega ozračja vidi tudi spremembe v praksi in dodaja, da je dvojezičnost v javnem koroškem življenju postala vedno bolj samoumevna in zaželena. "Mislim, da sta moja izvolitev za župana in ponovna izvolitev mojega kolega Franca Jožefa Smrtnika v Železni Kapli najboljši dokaz tega."

Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je prepričan, da je memorandum prinesel velik korak k izboljšanju življenjskih razmer koroških Slovencev, kar se ne nazadnje kaže tudi v večjem številu otrok, prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Sturm še poudarja, da je memorandum začrtal novo pot dialoga.

Ta bo ključnega pomena pri pripravi novele zakona o narodnih skupnostih, ki ga koroški Slovenci pričakujejo od avstrijske vlade. Obstoječi zakon je namreč nastal leta 1976, v času največjih narodnih napetosti in konfliktov na avstrijskem Koroškem in ne ustreza več potrebam današnjega časa.