"Če bi se lahko kot v znanstveni fantastiki premaknili 26 let nazaj, bi videli fantastične, ogromne spremembe," Slovenijo danes v primerjavi z letom 1991 ocenjuje eden od ključnih piscev prve ustave Peter Jambrek.

Sistemsko gledano ni vse tako slabo, kot negoduje javnost, ki stanje presoja prav na podlagi odmevnejših dnevnih afer. "Vse to se je v veliko večji meri dogajalo v nekdanjem režimu, le da ljudje tega niso vedeli,” je prepričan dr. Peter Jambrek, ki pa ga moti, da se vse anomalije vlečejo predolgo in da se ponavljajo.

"Ni zdrave pluralnosti in tekmovalnosti"
Po njegovem mnenju državo še naprej hromijo monopoli na področju bančništva, zdravstva, univerz, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. "Ni neke zdrave tekmovalnosti in pluralizma, ki bi spodbujala posameznikovo podjetnost in ustvarjalnost. Tu je Slovenija zares zaostala daleč za ostalimi državami osrednje Evrope,” je za Tarčo povedal Jambrek.

Slovenijo rešuje majhnost
Slovenija je po njegovem mnenju obremenjena z dvojnimi monopoli. Tistimi iz prejšnjega sistema in tistimi, ki so bili značilni za nekoliko arhaična gospodarstva Zahodne Evrope, ki pa so se zdaj iz tega že izkopala. "Tu je Slovenija v slabem položaju in jo rešuje to, da se mora zaradi majhnosti prilagoditi Evropski uniji in njenim navadam,” je prepričan Jambrek.

"Nismo imeli imunskega sistema za preprečevanje zlorab"
Strukturne reforme in privatizacijo kot glavni možnosti za napredek opredeljuje dr. Anže Burger s Fakultete za družbene vede, ki je prepričan, da nas ustavlja nikoli dokončana tranzicija. "Nismo imeli imunskega sistema za prevetritev in preprečevanje zlorab, in ostale so elite, ki nam še danes vladajo in ohranjajo status quo ter ekstrakcijo svojih rent,” je prepričan Burger.

Odhajajo najboljši, v katere smo ogromno vložili
Po njegovih izračunih ena tretjina zaposlenih dela v javnem sektorju in v gospodarskih družbah v državni lasti. "Ta tretjina ni podvržena konkurenci, in to nas vleče k tlom,” je prepričan Burger. To je tudi razlog, da se vse več mladih odloča za selitev v tujino. "Lahko bi rekli, da največji izvoz niso več avtomobili in zdravila , ampak kvalificirana delovna sila,” dodaja Burger, ki obžaluje, da prek meje odhajajo najboljši, v katere smo vložili ogromno sredstev za njihovo izobraževanje.