V začetku meseca je spletni portal Slo-Tech objavil prispevek, katerega avtor navaja, da policija glede na dostopne podatke sistematično krši ustavo. Pri identifikaciji storilcev kaznivih dejanj naj bi si namreč pomagala z njihovimi profili v evidenci preiskav DNK, ki bi jih morala sicer izbrisati že pred leti.

Na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da policija takšne profile res hrani, a jih hkrati skrbno varuje. Podatke po prejemu oprostilne sodbe hrani 10 let v primeru kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen do enega leta, 30 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena zaporna kazen do osem let, in 50 let za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen oz. do zastaranja kazenskega pregona.

Do vzorcev DNK-ja imajo po pojasnilih GPU-ja dostop le forenzični strokovnjaki z Nacionalnega forenzičnega laboratorija z namenom njihove primerjave. Do hranjenih podatkov lahko pristojni državni organi dostopajo le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, povezanih z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in določenih z zakonom, so pojasnili.

Ob tem so dodali, da policisti letno vzamejo vzorce okoli 1.700 oseb, v evidenci DNK-ja pa so imeli konec minulega leta 31.000 oseb. Na podlagi preiskav DNK-ja so lani ugotovili identiteto približno 700 oseb, ki so pustile biološke sledi v zvezi s kaznivimi dejanji.