Pričevanja žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja je inštitut zbiral skoraj leto in pol v sklopu kampanje #jaztudi. Večino od 150 pričevanj so podale ženske, spregovorilo je tudi šest moških in ena transspolna oseba. "Številne žrtve so v tej kampanji spregovorile prvič. Osebe, ki delijo svojo izkušnjo, ne pišejo o tem, ker želijo stresati jezo. O tem pišejo, da se širi glas in da se to ne bo več dogajalo," je poudarila direktorica inštituta Nika Kovač.

Polovica žrtev mladoletnih, četrtina mlajših od 15 let

Polovica žrtev je v pričevanjih opisala spolno nasilje iz časa svoje mladoletnosti, približno četrtina pa je bila žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja, ko so bile mlajše od 15 let. Največ pričevanj je opisovalo neprimerno dotikanje, v četrtini primerov je šlo za posilstvo. Zasledili so tudi več primerov javnega razkazovanja, ki se je dogajalo na javnem potniškem prometu in v knjižnicah.

Med pričevanji je bilo zaslediti tudi spolno nasilje v zdravstvenih ustanovah. Na eni strani bolnice, ki so bile deležne neprimernega dotikanja zdravnikov, na drugi pa so o njihovem neprimernem obnašanju poročale tudi medicinske sestre.

Spolno nasilje ni stvar temačnih ulic

Spolno nasilje je tudi sicer pogosto na delovnem mestu, kjer je po besedah Kovačeve največkrat povezano z izkoriščevalskim sistemom, na primer s prekarnimi ali drugimi negotovimi oblikami zaposlitve. Na višjem položaju, kot je storilec, hujše je spolno nadlegovanje, je dejala.

Analiza pričevanj je po besedah Kovačeve tako ovrgla mit, da se največ spolnega nasilja in nadlegovanja dogaja na zatemnjenih ulicah. Kot so pokazale izpovedi, v več kot polovici primerov žrtev storilca pozna, največ spolnega nasilja pa se dogaja za domačimi stenami.

"Skrb vzbujajoče je, da žrtve, ki s tem seznanijo preostale člane družine, pri njih ne dobijo podpore," je opozorila. Če žrtve o tem spregovorijo, so največkrat deležne molka, le v 15 odstotkih primerov je okolica žrtev podprla.

Redefinicija kaznivega dejanja posilstva

Inštitut 8. marec je na začetku leta oblikoval tudi peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, ki je zbrala več kot 5.500 podpisov. Trenutno je v kazenskem zakoniku posilstvo namreč opredeljeno kot poseg v osebo na podlagi sile ali grožnje. A posilstvo ni samo to, temveč je vse, kar predstavlja spolni odnos brez privolitve, je poudarila predstavnica inštituta Mojca Lukan.

Pobude, da pregon kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami, ne bi zastaral, so po njenih besedah pomembne in dobrodošle, a glavna težava ostaja v sami zakonski definiciji posilstva. Kot je dejala Lukanova, je ključna "redefinicija v smislu ja pomeni ja, ker nudi maksimalno varnost žrtve".