Ker gre za res obsežno zbirko podatkov, so na ministrstvu za javno upravo (MJU) za novinarje v petek pripravili izobraževalni tečaj. Čeprav naj bi naš hitri tečaj trajal le 45 minut, se je razvlekel na skoraj dve uri, kar kaže, da so morda že v osnovi malce podcenili zapletenost portala.

Da bi tudi drugim uporabnikom omogočili njegovo lažjo uporabo, smo se odločili, da vam v obliki članka predstavimo nekatere osnovne funkcionalnosti in tudi pomanjkljivosti portala. Pri tem bi radi opomnili, da seveda vseh podrobnosti portala ne poznamo, zato bo zagotovo kaj izpuščeno, za vaša dodatna vprašanja pa bo najbolje, da se obrnete na MJU.

V osnovi so na portalu zgolj podatki proračunskih uporabnikov (PU), a še to ne vseh, saj je PU-jev več, kot je tistih, ki dejansko poročajo. Tako npr. ni krajevnih skupnosti, ki nimajo nobenega zaposlenega in jim zato ni treba poročati o izplačanih plačah. Velika pomanjkljivost je tudi, da so zneski navedeni v bruto vrednostih in ne v bruto bruto zneskih. Če hočete dobiti bruto bruto vrednosti, boste torej morali zneske na portalu pomnožiti še s faktorjem 1,161.

Poleg tega izpisani rezultati včasih zahtevajo precejšnjo mero razumevanja delovanja javnega sektorja. Tako se nekje lahko izpišejo negativne vrednosti izplačanih plač, kar pomeni, da so recimo nekomu izplačali preveč v enem mesecu in mu nato trgali v naslednjem in tako izravnavali zneske. Dodaten primer je recimo, da izplačani zneski močno poskočijo v juliju in avgustu, ko javni uslužbenci dobijo izplačan regres …

Najprej si je dobro pogledati šifre in oznake
Zdaj lahko začnemo predstavljati portal. Sam portal je sestavljen iz treh zavihkov zgoraj in še petih gumbov na različne vire (O portalu plač, Pravne osnove, Portal NIO, Register PU in Ajpes) spodaj levo. Uporabniška opomba – hitrost delovanja portala je v tesni povezavi z zmogljivostjo naprave, s katere dostopate do njega.

Prvi zavihek je Tipi izplačil. Ti uporabniku povedo, ali gre za bonitete, dodatke, delovno uspešnost … Če odprete zavihek Tipi izplačil, se vam odpre tabela, kjer so posamezni tipi razvrščeni po skupnih masah glede na uradno klasifikacijo po črkah A, B, C, D, E, F, G, H, I, J, L, N, O in R.

Kaj posamezna črka pomeni, lahko izveste tako, da kurzor miške premaknete nad želeno maso in ga tam malce zadržite, ali pa, če imate raje statični tabelarični pregled, kliknete na povezavo O portalu plač (če želite izhod iz tega okna, ki se odpre tričetrtinsko, morate še enkrat klikniti gumb O portalu plač), kjer vam takoj ponudi tabelarično razlago šifer za vse tri zavihke, nižje na strani pa imate na voljo še videe in opise z navodili, kako uporabljati portal.

Na skrajno levi strani tabele so obdobja po mesecih, začnejo se z januarjem 2015, nad tabelo pa je še sedem filtrov ter gumb za izvoz v excelovo tabelo (ta je mogoč le za posamezno okno). Filtri z grafom in v tabeli pokažejo vsoto in kateri tipi izplačil sestavljajo posamezno kategorijo – tisti, ki sestavljajo kategorijo, se v tabeli obarvajo temnosivo, preostali, ki v ta izračun niso zajeti, se obarvajo belo. Na koncu pa se pri nekaterih pojavi še stolpec, ki pokaže, kolikšen delež celotne izplačane mase predstavlja posamezna kategorija.

Za zdaj na voljo le podatki za 18 mesecev
Za bolj nazorno razlago, če bi npr. izbrali filter Dodatki, vam pokaže, da sta v izračun dodatkov zajeti masi C in R, ki sta izplačilna tipa dodatki ter dodatki za delo v tujini, in v juniju letos so dodatki predstavljali 7,75 odstotka vse izplačane bruto plačne mase. Na spodnjem levem dnu tabele pa je še povezava Statistika (ta je na voljo tudi na vseh podstraneh), ki vam poda povprečne vrednosti za vseh sedem filtrov (samo za lažje razumevanje, v filtru masa plač brez refundacij so vključeni tipi A, B, C, D, E, G, O) za želeno obdobje.

Kot rečeno, so (trenutno) na voljo podatki za 18 mesecev. Če želite pogledati, kakšno je bilo stanje v posameznem mesecu, kliknete nanj. Odpre se vam podobna tabela, le da so zneski tokrat za posamezen mesec, na levi strani pa so podskupine, zadrževanje kurzorja nad številko pa izda, za katero podskupino gre (upravne enote, občine, ministrstva …). Ko kliknete na podskupino, vstopite na drugo raven portala, s klikom na posamezno podskupino pa se vrstica razširi, tako da lahko vidite polno ime proračunskega uporabnika.

Slabost portala na tej stopnji je, da vam še ne omogoča filtriranja za posamezno podskupino, kar pomeni, če boste kliknili na šifro 1.2.1. za vladne službe, ne boste dobili izpisanih zgolj teh, temveč vseh 1.899 PU-jev, ki poročajo o izplačanih plačah. Dobra stran je, da imate na vrhu strani iskalnik, ki zelo hitro najde posameznega PU-ja (iščete informacijskega pooblaščenca, vpišete inf in vam sproti najde vse PU-je, ki imajo v imenu "inf", lahko pa vpišete samo šifro posameznega PU-ja in odprli se vam bodo zgolj podatki zanj).

Kljub obilici še vedno premajhna podrobnost podatkov
Na tej ravni ima vsak tip še podatke o številu zaposlenih, izračunani povprečni vrednosti na zaposlenega in na prejemnika ter koliko je prejemnikov določenega tipa izplačila pri posameznem PU-ju. Vsak izmed teh stolpcev ima ob črki še dve majhni puščici, ki vam rezultate izpišeta od najmanjšega do največjega ali obratno.
Slaba lastnost portala trenutno je tudi ta, da za razliko od nekaterih drugih baz podatkov, npr. excelove tabele na portalu NIO, še vedno nima podatkov o tem, koliko ljudi dejansko prejema posamezen dodatek znotraj organa, a nam je bilo rečeno, da bodo sčasoma vključili tudi to možnost.

Toliko o prvem zavihku. Pri drugem zavihku, Vrste izplačil, je logika delovanja ista, le začetna tabela je malce drugačna. Če želite pridobiti podrobnejše podatke, se morate pomikati po matriki (npr. masa C, obdobje 4.2016) in nato klikniti. Tako vstopite na drugo raven tega zavihka, kjer vam izpiše vse podtipe mase C. In če želite npr. videti, kdo je aprila letos izplačal največ dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat (C040), kliknete na puščico ob tem dodatku in ugotovite, da je z 18.705 evri bruto prednjačil UKCL. Tu se pokaže prej omenjena slabost, da razen pri tistih PU-jih, ki imajo zaposleno le eno, pogojno dve osebi, ne morete vedeti, koliko je bilo dejansko izplačanega dodatka posamezni osebi, saj so vse številke zgolj agregatne.

Tretji zavihek, Viri sredstev, nato deluje spet po isti principu kot prvi zavihek Tipi izplačil. Le da so tokrat tukaj navedene šifre za vire, s katerimi se proračunski uporabniki financirajo. Nad tabelo pa so prav tako filtri, tu jih je 11, ki na isti način izločijo vsote posameznih tipov financiranja. Če nas torej npr. zanima, kateri izmed ministrstev in organov v sestavi je aprila letos največ zaslužil na trgu, najprej kliknemo na 4.2016 na podstrani na 1.2.2. in nato na tip Z626 (sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu) in nato na puščico, tako da lahko vidimo, da je bila to medicinska fakulteta s 437.199 evri.

Pri tem primeru začne bosti v oči še ena pomanjkljivost portala, in sicer, da se dajo podatki pridobivati samo za posamezne mesece, ne pa tudi za letno raven. Če hočete torej dobiti kumulativne podatke za letno raven, potem morate posebej pridobiti številke za vsak mesec posebej in jih seštevati, kar pa je za tovrstno delo precej zamudno. Še dodatno pa poglobljeno delo onemogoča dejstvo, da se ne da pregledovati podatkov na nižjih ravneh znotraj posameznih PU-jev. Pri tem mislimo, da lahko izplačane plače za RTV Slovenija, če bi jih recimo gledali, gledate zgolj za zavod kot celoto, ne pa tudi na ravni organizacijskih enot, npr. TV-ja, radia in MMC-ja.

Kljub precej pomembnim omejitvam pa tovrstno orodje novinarji pozdravljamo, saj gre vseeno za neko dodatno preglednost javnega sektorja.