Osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarna socialna pomoč za samsko osebo po spomladi sprejeti noveli od 1. junija do 31. decembra znaša 385,05 evra, s 1. avgustom se je valorizirala na 392,75 evra, od 1. januarja 2019 pa bi se morala v skladu z omenjeno novelo znižati na 331,26 evra, je povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

Sprejeti predlog pa osnovni znesek minimalnega dohodka oz. denarno socialno pomoč za samsko osebo tudi od 1. januarja 2019 ohranja v veljavni višini 392,75 evra, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo v višini 577,34 evra, pogrebnino v višini 785,05 evra in posmrtnino v višini 392,75 evra.

Centri za socialno delo bodo po spremembi vsem tistim prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki po sprejetju zdaj veljavne novele niso zaprosili za preračun pravice na višji znesek, po uradni dolžnosti ugotovili upravičenost do pravice v višjem znesku. Po trenutnih podatkih ministrstva to pomeni preračun po uradni dolžnosti za nekaj manj kot 4.000 prejemnikov.

"Socialna pomoč ni previsoka, ampak je minimalna pomoč prenizka"
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ-ju posvarili pred nevarnostjo, ki jo predstavlja primerjanje prejemkov različnih družbenih skupin. Spremembe, ki bodo izboljšale položaj tudi drugim skupinam z nizkimi prejemki, so že vložene ali pa še bodo, je dejal Aljaž Kovačič. Podobno so v SD-ju opozorili na nevarnost zlorabljanja prizadevanj za zvišanje najnižjih prejemkov v politične namene. V SMC-ju pa so poudarili, da so pozivi k dvigu najnižjih pokojnin sicer legitimni, vendar ne sodijo v obravnavani zakon.

Ohranitev veljavnega zneska minimalnega dohodka pomeni, da bodo obremenjeni tudi proračuni lokalnih skupnosti, je dejal Jurij Lep iz DeSUS-a. Le rahel obliž za ta poseg je po njegovi oceni nedavno zvišanje povprečnine.

V SAB-u po besedah Maše Kociper gasilskim ukrepom niso naklonjeni. Vladni predlog so sicer podprli, vendar bodo zahtevali strog nadzor nad izvajanjem pravice.

V Levici so zavrnili očitke o pasti neaktivnosti, po katerih je socialna pomoč v primerjavi z minimalno plačo previsoka in se zato ne splača delati. "Socialna pomoč ni previsoka, ampak je minimalna pomoč prenizka," je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Glede na to so v četrtek že vložili predlog za zvišanje minimalne plače. Strinjajo pa se tudi s tem, da je treba popraviti krivice na področju pokojnin.

NSi: Gre za razvrednotenje dela
V NSi-ju so ocenili, da je razlika med socialno pomočjo in minimalno plačo premajhna. To pomeni razvrednotenje dela, zato predloga niso podprli.

Tako so se odločili tudi v SDS-u. Menijo namreč, da je treba upoštevati tudi druge z nizkimi prejemki, tako upokojence, invalide in zaposlene z minimalno plačo. Spomnili so na svoje dopolnilo, s katerim bi se finančni položaj upokojencev z najnižjimi pokojninami izboljšal. Vendar ga je odbor za delo zavrnil.

V SNS-u pa so menili, da ni pravega nadzora nad prejemanjem socialne pomoči. Dobiti jo morajo tisti, ki so do nje tudi upravičeni, so opozorili.

DZ vlado pozval, naj pripravi načrt
DZ je v okviru izredne seje sicer opravil tudi razpravo o črpanju evropskih sredstev in vlado pozval, naj v 30 dneh pripravi načrt, kako bi pospešili črpanje evropskih sredstev. Slovenija namreč pri tem ni uspešna, so opozarjali poslanci SDS-a, ki so sklic seje zahtevali. Navzoči so sklep sprejeli soglasno, čeprav se vsi niso strinjali, da je črpanje katastrofalno.

Slovenija je v programskem obdobju 2014-2020 upravičena do evropskih sredstev v višini 3,1 milijarde evrov. Od tega je bilo do konca letošnjega septembra preko izdanih odločb o podpori dodeljenih 2,1 milijarde evrov, izplačil iz državnega proračuna je bilo za 508 milijonov evrov, danih zahtevkov za izplačila iz proračuna EU-ja pa za 310 milijonov evrov, kar predstavlja 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.

"Navedeni podatki so ob dejstvu, da se izteka peto leto obstoječe finančne perspektive, naravnost katastrofalni," je v imenu predlagateljev komentirala Suzana Lep Šimenko (SDS). Kot je dodala, so to pogosto edina razvojna sredstva, ki jih imamo na voljo, in prav zaradi tega bi morali biti pri črpanju še toliko bolj aktivni, ne nazadnje lahko z njimi prispevamo k zmanjšanju razlik v razvoju regij.

V SDS-u so zato predlagali, naj DZ vlado zadolži, da v 30 dneh pripravi načrt, kako bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. Sklep je naletel na široko podporo, saj je zanj glasovalo vseh 60 navzočih na seji. Marko Bandelli, ki je kot minister brez listnice pristojen za evropsko kohezijsko politiko, je ob tem opozoril, da v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko takšen načrt celo že pripravljajo.

Odkar je nova vlada nastopila mandat, so v vladni službi preverili stanje na tem področju, pregledali, kje vse se zatika, uvajajo tudi že izboljšave. Med drugim je napovedal vzpostavitev terenskih pisarn in poudaril: "Delam vse za to, da bi Slovenija počrpala čim več teh sredstev." Kot ključni razlog za težave pri črpanju je sicer Bandelli izpostavil informacijski sistem.