Biti predsednik vlade je velika čast in hkrati zelo velika odgovornost, pa tudi naporno delo, je ob predaji poslov v vladni palači dejal Miro Cerar in dodal, da jim je številne izmed zastavljenih ciljev uspelo doseči, ne pa vseh, ti pa čakajo novo vlado. Treba je nadaljevati dobre projekte iz preteklosti, jih nadgraditi in se spoprijeti z novimi izzivi, je med drugim poudaril.

"V čast mi je bilo, da sem lahko služil našim državljankam in državljanom, da lahko skupaj z ministri iz stranke SMC sodelujem v novi vladi in konstruktivno pripomorem k temu, da bomo šli naprej," je dejal Cerar.

Novi predsednik vlade Marjan Šarec je ob primopredaji poudaril, da vlade pridejo in gredo, ostaja pa država. Napovedal je, da bo njegova vlada v prvi vrsti skrbela za državo, ki ji je zaupana. Prepričan je, da bo vlada, ki jo bo vodil, znala skrbeti za interese državljank in državljanov, da bo znala poskrbeti, da bo v družbi več kulture dialoga, da bo potekala razprava o določenih stvareh, ki se bodo sprejemale, in predvsem, da bomo drug drugega spoštovali.

Potrebni pa bodo tudi rezultati, "saj čim boljši bodo rezultati, boljše bodo živeli državljanke in državljani, ki so nam zaupali to veliko čast na volitvah". Šarec je prepričan, da bo nova vlada pod njegovim vodstvom "učinkovita, operativna in se bo znala ob morebitnih krizah tudi hitro in odločno odzvati".

Na prvi seji izbira sekretarjev
Predaji premierskih poslov je sledila prva seja novoizvoljene vlade. Premier je ob začetku seje svoji ekipi zaželel, da bi delali dobro in učinkovito. Zahvalil se jim je tudi za pripravljenost na delo. Na seji so imenovali podpredsednike vlade in večino državnih sekretarjev.
Med državnimi sekretarji v premierjevem kabinetu je tudi Damir Črnčec, strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji prvi mož Sove v času druge vlade Janeza Janše. Civilnodružbeno se je angažiral tudi kot predsednik društva Evropska Slovenija in zatem kot prvi mož Odbora 2014, ki se je zavzemal za izpustitev Janše iz zapora po obsodbi v zadevi Patria. Janšo je sicer pozneje iz zapora izpustilo ustavno sodišče, vodenje odbora pa je Črnčec predal Alešu Primcu.

Generalni sekretar vlade je postal Stojan Tramte. Ta se je v javnosti za krajši čas pojavil leta 2008, ko je bil generalni sekretar tedanjega predsednika republike Danila Türka. Šlo je za afero z najemom letala za predsednikov obisk BiH-a, ki je državljane stal kar 89.100 evrov.

Potem ko se je seznanil z načelnim mnenjem protikorupcijske komisije, da predsednikov urad ni spoštoval načela gospodarnosti, je Tramte zaradi objektivne odgovornosti Türku ponudil odstop. Predsednik republike odstopa ni sprejel, ga je pa po poročanju medijev odneslo mnenje s pridržkom o poslovanju urada, ki ga je septembra 2011 izdalo Računsko sodišče. Tramte je v zadnjem času deloval kot direktor urada za splošne zadeve in informacijsko podporo v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Vlada je za podpredsednike vlade imenovala ministra za finance Andreja Bertonclja, ministra za obrambo Karla Erjavca, ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja.
Poleg tega je vlada razrešila generalna sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter na ministrstvu za kulturo. Na šolskem ministrstvu bo Bruna Rednaka kot vršilec dolžnosti generalnega sekretarja nasledil Mitja Blagajne. Na kulturnem ministrstvu pa bo Darjo Hrga zamenjal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Bojan Kurež.

Obenem je vlada danes sklenila, da bodo – tako kot do zdaj – redne seje vlade praviloma potekale ob četrtkih, seje vladnih delovnih teles pa ob torkih.

Primopredaje na posameznih ministrstvih bodo potekale v naslednjih dneh.

Najmlajši predsednik vlade do zdaj
Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 34 proti potrdili ministrsko ekipo 13. slovenske vlade, ki jo bodo sestavljali LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Prvo manjšinsko vlado v zgodovini samostojne Slovenije 40-letni prvak LMŠ-ja Šarec prevzema kot najmlajši premier do zdaj.

Ministri in ministrice so pred DZ-jem prisegli, da bodo "spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije".

Premier Šarec je v prvi izjavi po potrditvi nove vlade poudaril, da so novoizvoljeni ministri in ministrice vešči svojega dela, in dodal, da bo vlada začela delati takoj. "Prioriteta vlade je zdravstvo, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Prva diplomatska pot bo v Salzburg, nato Bruselj, sledile pa bodo slovenske sosede, ker se tako spodobi," je povedal Šarec.

Poslanci Levice so se glasovanja vzdržali
Za izvolitev 13. slovenske vlade so glasovali poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a in DeSUS-a, ki bodo tvorili vladno koalicijo, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih manjšin. Proti so glasovali poslanci SDS-a, NSi-ja in SNS-a. Matej Tonin (NSi) in Anja Bah Žibert (SDS) se glasovanja nista udeležila.

Poslanci Levice so se medtem glasovanja vzdržali, saj so s strankami koalicije sklenili dogovor o sodelovanju, v skladu s katerim njihovi poslanci ministrskim kandidatom niso smeli nasprotovati. Ker pa imajo pomisleke do nekaterih ministrov, jih tudi niso podprli.

"Vladna ekipa je resna ekipa"
Šarec je sicer ob sklepnem dejanju oblikovanja 13. vlade opozoril, da je vladna ekipa resna ekipa, ki je šla v politiko, da "nekaj naredimo". "Danes sedijo pred vami kandidati, ki so pripravljeni biti tarča napadov, imeti neprespane noči, se usklajevati in predvsem delati za doseganje rezultatov. Če se izrazim športno, nogomet brez doseženega gola ne upraviči pričakovanja," je nadaljeval in dodal, da je pač lažje opazovati in kritizirati kot pa nekaj narediti.

Dotaknil se je tudi odzivov javnosti, ki so različni: "Če predlagaš nekoga, ki je že opravljal funkcijo, potem so tu očitki o kontinuiteti. Če postaviš novo ime, ne potihnejo vprašanja o usposobljenosti. V demokraciji nikoli niso vsi zadovoljni, včasih nihče. Za demokracijo smo lahko hvaležni, da lahko kritiziramo vse povprek, ne da bi se bali posledic. Vendar s tem ni uspeha."

Med prioritetami svoje vlade je na prvo mesto postavil reševanje težav v zdravstvu. "Nujno je skrajšati čakalne vrste," je dejal in naštel, da so "finance, strokovnost in sodelovanje ključni za reševanje ključnih problemov".

Premier Šarec je tudi omenil odstranjevanje administrativnih ovir, ki onemogočajo učinkovito delovanje sistema: "Moramo pisati zakone in zakonske akte, ki jih je mogoče izvajati v praksi, drugače pa stopiti korak nazaj in jih popraviti."

Gospodarstvo in javni sektor z roko v roki
"Vztrajati moramo na poti izboljšanja razmer. Mnogo preveč se je govorilo o davkih in gospodarstvu, v smislu, da bo ta vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila Venezuelo. Nikoli in nikdar. Naša država je vedno skrbela za gospodarstvo, včasih bolj, drugič manj uspešno," je pojasnil v nagovoru.

Opozoril je še, da morata javni sektor in gospodarstvo delati z roko v roki, ne pa drug drugega zmerjati in gledati postrani. "Naš koncept ni koncept ZDA, kjer vse temelji na zasebnih storitvah, zato ne moremo dajati primerjav. Gre za drugačno ureditev. Zato so davki drugačni," je še navedel.

Dotaknil pa se je tudi varnostnih in obrambnih zadev ter pri tem omenil tudi nedavni postroj Šiškove Štajerske varde. "Priča smo različnim oblikam hujskanja in postrojem, ki ne spadajo v demokratično ureditev. Kdor želi služiti domovini, sočloveku, ima na voljo dovolj oblik sodelovanja. Paravojaške strukture niso odgovor na vprašanja varnosti in obrambe države," je še opozoril novi predsednik vlade.

Poslanske skupine zaskrbljene glede davkov, zunanje politike, zdravstva in pokojnin
Po Šarčevem nagovoru so stališča do nove vlade predstavili predstavniki poslanskih skupin. Janez Janša iz SDS-a je bil v svojem nagovoru do koalicije petih strank v sodelovanju z Levico zelo kritičen, zadnjo je označil za "nadkoalicijsko stranko". "Izračunajte, koliko mesecev boste porabili za to, da boste ta partnerski projekt sploh spravili do procedure." Vsi se bomo postarali, preden boste sprejeli kak ukrep, je Šarcu rekel Janša. Mi seveda te vlade ne bomo podprli, zasledili smo nekaj iskrenih namenov pri kandidatih za ministre, a če potegnemo črto, je vse skupaj bolj uborno, je svoj govor sklenil Janša in dodal, da se boji, da bomo spet poslušali mantro o stabilnosti, ki jo je izumil predsednik prejšnje vlade, češ da je njen največji uspeh samo to, da je.
Podobno kot Janša je Jožef Horvat iz NSi-ja izrazil pomisleke na področju gospodarstva. Dovolj je politike, ki omejuje tiste, ki bi radi več, je dejal Horvat in poudaril beg visoko izobraženih in podjetnih Slovencev, medtem ko k nam po njegovih besedah iz drugih držav prihajajo slabo izobraženi. Glede zunanje politike je dejal, da uravnotežena zunanja politika za Slovenijo ne more biti enako število obiskov v Rusiji in ZDA, saj smo včlanjeni v Nato in EU, ki predstavljata glavni zunanjepolitični okvir Slovenije.
Zmago Jelinčič iz SNS-a pa je uvodni nagovor Marjana Šarca opisal kot idealističnega, saj dvomi, da se bo kaj izmed obljubljenega uredilo. Prepričan sem, da bo premier hotel kaj narediti, a ga bodo "stari mački" pri tem ovirali, je rekel Jelinčič, ki ga v prihodnji vladi najbolj moti vloga Mira Cerarja kot zunanjega ministra, ki mu v preteklem mandatu očita slabe rezultate v diplomaciji s Hrvaško.

Franc Jurša iz DeSUS-a se je odzval na kritiko Jožefa Horvata, ki je dejal, da je proces oblikovanja vlade v Sloveniji predolg. Po mnenju Jurše je koristen, saj omogoča sestavo dobre ekipe, tudi z zamenjavo katerega izmed kandidatov, kot se je tokrat zgodilo s kandidatom za ministra za javno upravo. Sicer pa je kot član nove vlade obljubil popravo krivic, nastalih med gospodarsko krizo, dvig pokojnin in izplačevanje regresa upokojencem, več prostora v domovih za starejše in vzpostavitev demografskega sklada.
"Ko smo v vladnih pogajanjih dobili zagotovilo, da bo nova vlada dvignila odstotek za odmero pokojnin, smo bili prvi, ki smo Šarcu obljubili vseh pet poslanskih glasov," je dejal Andrej Rajh iz SAB-a in dodal: "Po podpisani koalicijski pogodbi smo prepričani, da dobivamo dobro vlado, ki bo delala v dobro ljudi."
Igor Zorčič iz SMC-ja se zaveda, da je seznam izzivov nove vlade zelo dolg, čeprav je država v dobri gospodarski kondiciji. Med drugim je poudaril zdravstvo, pogajanje s sindikati, prekarno delo. Poudaril je nujnost vzpostavitve strpnosti v družbi in dejal, da Slovenija ne potrebuje politike, ki spodbuja razredni boj, in ne servilnosti tistih, ki so že prišli do moči, je dejal Zorčič. Dodal je, da SMC podpira novo vlado. "Čas je pravičen razsodnik in ne dvomim, da si bomo pretekli mandat vlade zapomnili po tem, da je premec obrnila v pravo smer."
Matej Tašner Vatovec iz Levice meni, da so volivci na volitvah zavrnili hujskaštvo in podprli kakovostne javne storitve s tem, ko so večino glasov namenili levi opciji. Prvi preizkusni kamen za novo vlado pa bo imenovanje guvernerja Banke Slovenije, je prepričan Vatovec, ki upa, da tu vlada ne bo šla nasproti desnici, tako kot se ji približuje pri obrambi in zunanji politiki. "A ne odpirajte še šampanjcev," je desnici dejal Vatovec, ki je pojasnil, da vlade ne bodo podprli ter da ji bodo pod prste gledali predvsem na področjih dela in okolja.
"V Sloveniji je za vsakega mogoče najti napake, težje pa je najti dobre lastnosti. Kljub razburjenju glede obdavčenja kapitala trdim, da je ta koalicijska pogodba dobra," je prepričan Matjaž Han iz SD-ja, saj po njegovem mnenju kaže smer rešitev za ključna vprašanja v Sloveniji. O sporu med Levico in gospodarstvom pa je dejal, da ustrahovanje, da bo gospodarstvo zdaj v težavah, ni bilo primerno, saj vlada ni niti še nastopila.
V demokraciji vsak zastopa svoje interese, nekomu so bližje številke, drugim delo z ljudmi, nekateri zaupajo bolj izkušnjam starejših, drugi v mladostniški nagon, eni v javnem sektorju vidijo razvoj, drugi v gospodarstvu, je dejala Jerca Korče iz LMŠ-ja in dodala: "Med seboj se bo treba poslušati." Zavedamo se, da moramo ustvariti ugodno okolje za gospodarstvenike, a dodano vrednost ustvarjamo vsi, medicinska sestra, novinar, učitelj, ulični glasbenik, je naštevala Korčetova in sklenila, da je pot napredka v usklajevanju in sodelovanju, način delovanja pa naj gleda širše od teh štirih let.
Felice Žiža je dejal, da sta poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti pripravljena podpirati dobre projekte te vlade. S Ferencem Horvatom se zavedava, da nas čaka odgovorno delo in sodelovanje, je rekel Žiža, ki novi vladi želi veliko uspeha.

Pričakovanja poslancev pred izredno sejo
V koalicijskih strankah pred izredno sejo niso pričakovali presenečenj. Miro Cerar, ki je vodenje vlade predal Šarcu, sam pa je prevzel zunanje ministrstvo, je bil pred sejo optimističen in ni dvomil, da ga bo na mestu predsednika vlade nasledil Šarec.

Pred izredno sejo so pričakovanja glede 13. slovenske vlade komentirali tudi nekateri poslanci. Podobno kot Cerar tudi Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD-ja, ni pričakoval presenečenj, saj je bil prepričan, da bo vlada potrjena, a hkrati se zaveda, da bo zahtevneje sprejemati odločitve, saj bo potrebnih več kompromisov. Tudi Franc Jurša (DeSUS) je povedal, da bo sodelovanje v manjšinski vladi zagotovo napornejše, vseeno pa je na neki način vesel izziva sodelovanja v prvi manjšinski vladi v Sloveniji.

Poslanka NSi-ja Ljudmila Novak je že pred začetkom seje povedala, da bo NSi glasoval proti tej vladi, vseeno pa si kot državljanka želi, da bi vlada naredila čim več dobrih potez. Dodala je, da lahko vlada, če bo predlagala nekaj dobrega, kar bi bilo koristno za državljane, računa tudi na podporo NSi-ja.

Prihod novega premierja Marjana Šarca v vladno palačo na Gregorčičevi. #vlada @sarecmarjan pic.twitter.com/aqF115xOZv

— Gorazd Kosmač (@kosmacg) September 13, 2018