Gustinčič velja za sinonim političnega komentatorstva v slovenskem medijskem prostoru. Bil je novinar od 50. let prejšnjega stoletja, večino časa pa je preživel zunaj Slovenije, deloval je na vseh delih sveta.

Najbolj je bil znan po televizijskem poročanju in komentiranju za Televizijo Slovenija, vendar je bil tudi pronicljiv pisec, ki je svoje članke med drugim objavljal v številnih časopisih, kot so beograjska Politika, Borba, Vreme, Slobodna Dalmacija, Naši razgledi in Mladina.

Leta 2012 ga je predsednik države Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge, ki si ga je prislužil za "novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu".

Glede svojega posla je dejal, da mora novinar vedno pisati z distanco in nikdar zagovarjati tistega, o čemer piše, niti pa tega ne popolnoma zavračati. "To do zdaj še nobenemu ni popolnoma uspelo," je bil jasen.

V Moskvi priprava oddaj v slovenščini
Rodil se je leta 1921 v Trstu. Starša sta bila zagovornika revolucije po zgledu oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, zato je družina čutila veliko pritiskov takratnih oblasti. Družina se je veliko selila, živeli so v Idriji, na Dunaju in Ljubljani ter se leta 1932 preselili v Moskvo. Gustinčič se je šolal v Moskvi, vpisal študij zgodovine in na Radiu Moskva pripravljal oddaje v slovenskem jeziku.

Leta 1951 je Gustinčiča kot novinarja zunanjepolitične redakcije zaposlil časopis Politika v Beogradu. Devet let je bil dopisnik Politike iz Londona. Poročal je iz Grčije, Turčije, Cipra, Izraela in Prage. Poročal pa ni le za časopis, ampak tudi za TV Beograd in takratno TV Ljubljana.

Časopis Politika ga je nato poslal v New York, kjer je preživel 13 let, nato pa se je vrnil v Slovenijo in se zaposlil na TV Ljubljana, kjer je delal kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj.

Največja izziva poročanja - češka kriza in Watergate
Ob njegovi 90. obletnici je Televizija Slovenija predstavila dokumentarni film z naslovom 20. stoletje Jurija Gustinčiča novinarke in scenaristke Polone Fijavž.

Ob tej priložnosti je bil tudi gost spletne klepetalnice MMC-ja, kjer je med drugim povedal, da sta mu med njegovim poročanjem največji izziv predstavljala dva dogodka, ki ju je pokrival na kraju samem - češka kriza in ruski napad na Češkoslovaško ter afera Watergate, ko je moral odstopiti ameriški predsednik Richard Nixon.

"Novinar mora biti odprt za vsa mnenja in jih enako upoštevati. Seveda to ne pomeni, da nima jasnih stališč in da morda nekomu ne pripada. Tega se pa v njegovem delu mora čutiti čim manj," je v klepetu dejal glede novinarstva.

Intervju, TV Slovenija 1, 6. december 2009