Spremembe ustave zahtevajo dvetretjinsko državnozborsko večino. Foto: MMC RTV SLO
Spremembe ustave zahtevajo dvetretjinsko državnozborsko večino. Foto: MMC RTV SLO

Prvi je predlog SDS-a za skrajšanje postopka oblikovanja vlade, drugi pa predlog koalicijskih strank - z izjemo ljudske stranke - za ukinitev državnega sveta. Za zdaj nobeden nima dovolj - torej najmanj 60 - glasov podpore.
Predlog za drugačen - predvsem krajši - postopek imenovanja vlade je preučila strokovna skupina in pripravila mnenje. Načeloma podpira prizadevanja, da bi se vlada po volitvah oblikovala čim prej. V SDS-u predlagajo enokrožni sistem - predsednik republike bi predlagal kandidata za mandatarja, ta pa bi moral v sedmih dneh po volitvah državnemu zboru predložiti listo ministrov.
Strokovna skupina meni, da je to nekoliko prekratek rok, podaljšala bi ga na primer do največ 15 dni. Ima pa pomisleke, da bi vlado in ministre v državnem zboru volili z javnim glasovanjem. Po prepričanju strokovne skupine pa ni dobra predlagana rešitev, po kateri bi predsednik vlade lahko sam zamenjal največ tretjino ministrov. V tem delu je tudi največ političnih pomislekov.

4. redno sejo ustavne komisije lahko od 15. ure spremljate na tretjem programu Televizije Slovenija ali na naši spletni strani.
Na isti povezavi lahko med 9. in 14. uro spremljate delo komisje za nadzor javnih financ (dokapitalizacija NLB-ja), po 18. uri pa sejo odbora za obrambo (preimenovanje vojašnic).

Najprej pa bodo člani ustavne komisije govorili o predlogu za ukinitev državnega sveta. Tu so pred dilemo - ali glasovati o predlogu za ukinitev ali pa opraviti razpravo in dopolniti predlog za preoblikovanje državnega sveta, kot predlaga Pozitivna Slovenija. Po tem predlogu bi državni svet ohranil pravico veta. Vendar bi uvedli tako imenovano četrto branje zakona, v katerem bi državni svet lahko predlagal spremembe zakona , ki mu nasprotuje. Državni zbor pa bi imel v postopku vnovičnega odločanja možnost zakon dopolniti oziroma ga spremeniti. Državni svet bi imel 33 članov - zdaj jih je 40 -, in ne bi mogel več zahtevati razpisa zakonodajnega referenduma ali uvedbe parlamentarne preiskave.
Toda za zdaj prav nobena od predlaganih ustavnih sprememb nima zadostne podpore.

Jolanda Lebar, Radio Slovenija, Druga jutranja kronika