Predlog nima zadostne, to je dvetretjinske podpore. Če bodo razpisane predčasne volitve, pa bo poslancem tudi zmanjkalo časa za spremembo ustave. Foto: BoBo
Predlog nima zadostne, to je dvetretjinske podpore. Če bodo razpisane predčasne volitve, pa bo poslancem tudi zmanjkalo časa za spremembo ustave. Foto: BoBo
Potrebujemo reformo volilnega sistema?

Javno predstavitev mnenj o volilnih sistemih sta pripravila ustavna komisija ter odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, poudarek pa je na predlogih za začetek postopka za spremembo ustave in novel zakona o volitvah v DZ, je poročal STA.

Z ustavno spremembo, ki jo predlaga SDS, bi volili po dvokrožnem večinskem sistemu. Poslanec SDS-a Branko Grims je pojasnil, da se je pokazalo, da proporcionalni volilni sistem pri nas ni ustrezna rešitev. Po njegovih besedah imajo ljudje zdaj občutek, da njihov glas ne odloča o ničemer, ker je vse odvisno od povolilnih pogajanj.

Največ svobodne izbire med sistemi
Skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem pa predlaga uvedbo obveznega absolutnega preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev. Od danes nekdanja PS-jeva poslanka Maša Kociper meni, da je to realna možnost, ki bi bila lahko sprejeta.

Z več kot 5.000 podpisi je svoj predlog novele zakona o volitvah v DZ vložila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki si želi uvedbe kombiniranega volilnega sistema. Ivan Kristan je v imenu ZDUS-a pojasnil, da bi po njihovem predlogu volivec izbral enega kandidata, ki bi bil izvoljen po večinskem sistemu, hkrati pa bi podobno kot zdaj izbral tudi stranko.

Predlog ZDUS-a ima med današnjimi razpravljavci doslej največ podpore. Andrej Magajna iz Koordinacije neparlamentarnih strank je pojasnil, da kombinirani volilni sistem volivcem omogoča svobodno izbiro, saj se lahko odloči za posameznega kandidata, hkrati pa tudi da glas za program, v katerega verjame.

Jasna Zajc iz Koalicije civilne družbe, ki prav tako podpira kombiniran volilni sistem, poudarja, da so zdaj v parlamentu poslanci, ki jih niso izvolili državljani, ampak so jih določile stranke, in ti tudi delujejo po navodilih strank, ne pa po volji državljanov. Zajčeva je zato pozvala poziva k ponovnemu razmisleku o uvedbi možnosti odpoklica poslanca.

Že letos po novem sistemu?
Tudi Žiga Šorli, ki je predstavil stališče Krščanskih socialistov Slovenije in Foruma za novo levico, se je zavzel za korenite spremembe volilnega sistema, in ne le za lepotnega korekture v obliki preferenčnega glasu. Sistem dveh glasov, kot ga predvideva kombiniran volilni sistem, po njegovih besedah omogoča volivcu "daleč največjo izbiro".

Poslance je tudi pozval, da izpolnijo obljubo o reformi volilnega sistema in da še pred iztekom svojega mandata pristopijo k reformi volilne zakonodaje. "Na volitve ne smemo po sedanji ureditvi," je poudaril, s čimer sta se strinjala tudi Zajčeva in Magajna. "Če se to ne zgodi, bomo pozivali k bojkotu," je dodal Magajna. Tudi aktivist Vili Kovačič je poudaril, naj bodo predčasne volitve izvedene po volilni reformi.

Kakšen je trenutno položaj
Predlog SDS-a o dvokrožnem večinskem sistemu sicer nima zadostne - to je dvetretjinske podpore -, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Ključen pomislek je, da bi s političnega prizorišča izginile nekatere, zlasti manjše stranke. Prav te pa so v proporcionalnem sistemu mnogokrat ključen jeziček na tehtnici, ko se sestavlja vladna koalicija. Večinskega volilnega sistema za zdaj torej še ne bo.

V primeru dvokrožnega večinskega volilnega sistema bi volivci že pred volitvami vedeli, kakšna bo vladna koalicija po volitvah - saj bi stranke za zmago na volitvah morale sklepati predvolilna zavezništva. Presenečenja in nenačelne koalicije bi bili samo še preteklost - odpadlo bi dolgo in mučno sestavljanje vlade po volitvah.
Visoka ovira
Druga možnost, nekoliko zredčiti število strank v državnem zboru, pa je zvišanje volilnega praga. V igri je možnost zvišanja praga s štirih na pet odstotkov. Čeprav v strankah večinoma kažejo naklonjenost do tega predloga, je do morebitne spremembe ustave še daleč.

Že veljavni štirje odstotki glasov na volitvah strankam predstavljajo velik izziv. Neparlamentarne stranke se težko prebijejo prek te meje. Po izpadu iz državnega zbora je edino Novi Sloveniji spet uspela vrnitev na naslednjih volitvah. Tudi zato je verjetneje, da bodo stranke v volilnem zakonu zgolj omogočile večji vpliv volivcev na izbiro poslancev - s preferenčnim glasom.

Če bodo razpisane predčasne volitve, pa bo poslancem tudi zmanjkalo časa za spremembo ustave. Kljub temu je ustavna komisija na temo mogočih sprememb volilnega sistema sklicala javno predstavitev mnenj.

Sicer pa sta v državnem zboru še dva predloga za spremembo ustave - da se na ustavni ravni voda in dostop do nje določita kot splošna in temeljna ustavna pravica ter predlog, da bi iz poslanske imunitete izvzeli sovražni govor. Da bi torej poslanci kazensko odgovarjali v primeru kršitve prepovedi sovražnega govora.

Potrebujemo reformo volilnega sistema?