MNZ kot pravno podlago za izgon Berishe iz Slovenije navaja dublinsko konvencijo. Krivic opozarja, da je vrhovno sodišče lani enak sklep o vrnitvi ob enako napačnem sklicevanju na to konvencijo že razveljavilo. Dodaja, da vrnitve ne morejo izpeljati do odločitve sodišča o začasni odredbi.

Na MNZ-ju se medtem pojasnili, da bo Slovenija Berisho skladno s konvencijo vrnila Nemčiji zato, ker je ta država prva začela postopek za politično zatočišče. Vložena tožba na sodišču po njihovem mnenju ne zadrži sklepa o vrnitvi.

Brez domovine že skoraj 15 let
Kosovski Rom Ali Berisha je od sredine leta 1980 do leta 1992 živel na stalnem bivališču v Mariboru. Zdaj je eden izmed skupine "izbrisanih". Slovenija ga je izgnala v Albanijo, ta pa ga je vrnila v Slovenijo, od koder je pobegnil v Nemčijo in zaprosil za zatočišče. Ni ga dobil, zato so ga nemške oblasti hotele prisilno vrniti na Kosovo. Da bi se temu izognil, se je z družino vrnil v Slovenijo.

Nesoglasja o statusu prosilca za azil
Na policijski upravi pravijo, da Berisha zdaj nima statusa prosilca za azil, vendar pa je Berisha po Krivičevih navedbah znova zaprosil za azil in s tem spet pridobil ta status. MNZ temu nasprotuje: skladno s konvencijo Berisha ne more biti prosilec za azil v Sloveniji, ker te postopke že vodijo v Nemčiji.

Po Krivičevem mnenju je odločitev za izgon Berishe nezakonita tudi zato, ker je njegova stranka od leta 1992 "izbrisana" oseba, ki zahteva vrnitev statusa stalnega prebivalca Slovenije. Ustavno sodišče pa je po Krivičevih besedah prepovedalo izgon t. i. izbrisanih, dokler o (ne)zakonitosti izbrisa ne odloči sodišče.