SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom," je napoved prvaka SDS-a Janeza Janše po koncu vrha EU-ja v Bruslju komentiral Šarec.

Šarec se sprašuje, čemu je Janševa napoved zahteve za presojo ustavnosti namenjena in kakšen bo njen učinek. "Spet gre za ustvarjanje političnega nemira," je ocenil predsednik vlade, ki meni, da je takšno početje popolnoma nesmiselno. "Stvari so povsem pod nadzorom. Znižali smo dolg in ga še znižujemo. Ugodno smo se zadolžili za znižanje dolga in ne za tekočo porabo, kot je bil primer v preteklosti," je nadaljeval Šarec.

Zatrdil je tudi, da sprejeti rebalans ne krši 148. člena ustave oz. fiskalnega pravila, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Finančnemu ministru Andreju Bertonclju premier popolnoma zaupa. "Vem, da ve, kaj dela. Za razliko od kakšnega ministra v preteklosti, ki ni bil tako briljanten, kot so nam ga prikazovali, pa ni bilo nobene ustavne obtožbe," je bil piker Šarec.

"Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," je zagotovil in dodal, da pa ima Janša vso pravico vložiti zahtevo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa bo zadevo potem presodilo. "Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav," je sklenil Šarec.

Bertoncelj: Tudi fiskalni svet podal pozitivno oceno
Finančni minister Andrej Bertoncelj je poudaril, da je proračun v danih okoliščinah optimalen in da je podobno oceno podal tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Spomnil je, da slovenski proračun izkazuje razmeroma visok presežek v višini 0,6 odstotka. "Po dolgih letih, v katerih smo pridelali 24 milijard evrov primanjkljaja, imamo letos proračunski presežek. Po drugi strani aktivno zmanjšujemo javni dolg in smo pri tem celo najuspešnejša država v območju evra," je ponovil.

Dodal je, da ima Slovenija sicer rahel strukturni primanjkljaj, ki ga bo treba s strukturnimi ukrepi v naslednjem triletnem obdobju izboljšati, kar pa vlada tudi namerava. "Če imate presežek, zmanjšujete dolg ter izvajate strukturne ukrepe in reforme, zakaj bi bilo treba bíti plat zvona," je vprašal.

Janša: Rebalans je protiustaven
Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS-a Janez Janša.

Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ-ja, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in Računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.

Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.

Če bi se v SDS-u odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi zato potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS-a niso podprli še v NSi-ju, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS-u glasove zanj prispevali.

V SDS-u so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform. V NSi-ju pa so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.

V NSi-ju bodo razmislili; SNS predloga ne bo podprl
V NSi-ju so prek Twitterja sporočili, da so že ob sprejemanju rebalansa opozorili na njegovo neustavnost in glasovali proti. O mogočih ukrepih za razrešitev te neustavne situacije bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki razpravljali na začetku prihodnjega tedna, ko bodo tudi sporočili svoje nadaljnje korake. V NSi-ju so sicer v razpravi dejali tudi, da rebalansu podporo odrekajo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je medtem za STA dejal, da podpisov za ustavno presojo rebalansa ne bodo dali, za zdaj tudi kaže, da predloga ne bi podprli. "To je solistična akcija Janše, o tem se nismo pogovarjali," je dodal. Po Jelinčičevem mnenju gre tu za igro, da se zruši vlada, kar pa ni dobro. Poudaril je, da zaradi neumnosti vlade namreč ne smejo kaznovati vse Slovenije, pri čemer je omenil javni sektor in občine.

Deljena mnenja pravnikov
Po mnenju ustavnega pravnika Lojzeta Udeta ni veliko možnosti, da bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost rebalansa letošnjega državnega proračuna z ustavo. Ocenjuje namreč, da proračun ni v nasprotju s fiskalnim pravilom. Drugače meni pravnik Matej Avbelj, ki pravi, da gre prek kršitve zakona o fiskalnem pravilu tudi za kršitev ustave.

Kot je povedal Ude, obstaja možnost, da SDS presojo ustavnosti zahteva tako, da zbere podporo tretjine poslancev. Pristojnosti za to jim ni mogoče odrekati, bi šlo pa za sploh prvi tak primer, je spomnil. Na vprašanje, ali je po njegovi oceni mogoče, da v primeru vložitve zahteve ustavno sodišče pred odločitvijo o njegovi skladnosti z ustavo odredi začasno zadržanje izvajanja proračuna, je Ude odvrnil, da je zahteva za začasno zadržanje sicer mogoča, a ne vidi veliko možnosti, da bi se ustavno sodišče zanjo odločilo. Škoda za delovanje države bi bila v tem primeru po njegovem mnenju prevelika. Obstajala bi namreč precejšnja verjetnost, da država ne bi mogla poplačati vseh zakonsko sprejetih obveznosti.

Drugačnega mnenja kot Ude je pravnik Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete na Novi univerzi. Ta je v četrtek v Odmevih ocenil, da obstajajo trdni in prepričljivi argumenti, da rebalans proračuna, kot je bil sprejet, ni v skladu z ustavo.

Presega namreč dopustno mejo izdatkov sektorja država, kot jo opredeljuje zakon o fiskalnem pravilu, tako da gre v vsakem primeru za nezakonito stanje, ki pa je po njegovem prepričanju hkrati neustavno, saj gre za kršitev fiskalnega pravila. Ob tem gre, tako Avbelj, tudi za kršitev zavez Slovenije na evropski ravni, saj je država pogodbenica medvladnega sporazuma o fiskalnem paktu. Če bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost, bi moral biti to v vsaki resni državi prvovrstni škandal. Škandal bi bil v urejeni pravni državi že to, da vlada ravna v nasprotju z zakonom, je dejal Avbelj in dodal, da bi bila to tudi podlaga za ustavno obtožbo.

Opozorila fiskalnega sveta

Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.

Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.

S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo, in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi skrb vzbujajoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.