Zavarovalnica Triglav ohranja primat na trgu in deli dividende. Foto: Rok Omahen
Zavarovalnica Triglav ohranja primat na trgu in deli dividende. Foto: Rok Omahen

Povprečen Slovenec je za zavarovanje odštel 960 evrov na leto, povprečen Nemec pa kar 3150 evrov. Kljub temu so zavarovalnice vse bolj dobičkonosne, lani so imele 133 milijonov evrov čistega dobička. Tudi letošnje prvo četrtletje je minilo v znamenju padca premij. Skupaj jih je bilo 717 milijonov evrov ali 8 milijonov manj kot v lanskem četrtletju, medletni padec premij premoženjskih zavarovanj znaša 2 %, rahlo rast beležijo le pri življenjskih zavarovanjih, ki predstavljajo četrtino vseh premij. Konstantno upadajo premije avtomobilskih zavarovanj, saj so vozniki zaradi strogih kazni vse bolj previdni in povzročijo tretjino manj prometnih nesreč.

Zavarovalnica Triglav ohranja primat na trgu in deli dividende
Med 18 zavarovalnicami ostaja največji Triglav, ki zbere tretjino vseh premij. Druga največja zavarovalnica je Adriatic Slovenica (15 %), sledita Vzajemna (13 %) in Zavarovalnica Maribor. 9 zavarovalnic z večinskim tujim kapitalom ima 13-odstotni tržni delež. Skupina Triglav je v prvem četrtletju zbrala 260 milijonov evrov premij in imela 31 milijonov evrov čistega dobička, kar je 22 % več kot lani. Na včerajšnji skupščini je Triglav državnim lastnikom – SDH-ju in ZPIZ-u – izplačal 35 milijonov evrov dividend iz lanskega bilančnega dobička, ki znaša 61 milijonov evrov. Kako dolgo bo država še večinska lastnica zavarovalnice, je neznanka, vlada jo je sicer opredelila kot začasno strateško naložbo. Predsednik uprave zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je dejal, da je za njih najpomembneje, da imajo lastnika, ki podpira strateške cilje družbe – tudi s kapitalom, če bo potrebna rast Triglava v širši regiji. Triglav napoveduje večja vlaganja na Balkanu, kjer njegove premije v nasprotju s Slovenijo najhitreje rastejo.

Zavarovalnice proti uvedbi davčnih blagajn
Po grobih izračunih naj bi uvedba davčnih blagajn slovenskim zavarovalnicam povzročila 12- do 15-milijonske stroške. Po besedah Gabrijela Škofa, predsednika uprave Adriatic Slovenica, je zavarovalništvo že zdaj strogo regulirano kot bančništvo, vse police so registrirane in vsi davki odvedeni. Davčne blagajne pomenijo le nepotrebne stroške, ker bodo imele zavarovalnice manj dobička, bodo najverjetneje morale povišati zavarovalne premije. To pa pomeni, da bodo prebivalci še bolj podzavarovani. Zavarovalnice še skrbi, da bi postale bankomat za banke ali infrastrukturne projekte, moti jih tudi, da so izključene iz razprav o zdravstveni reformi, kjer se kot možnost omenja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

O izzivih, ki čakajo slovenske zavarovalnice, in vprašanju, kako ustaviti padec premij, se bo v nocojšnji oddaji Točka preloma, ki bo na sporedu ob 23.05 na prvem programu TVS, Janja Koren pogovarjala z gostoma - Sergejem Simonitijem, direktorjem Agencije za zavarovalni nadzor, in Blažem Hribarjem, analitikom iz NLB-ja.