Po nedavnih predsedniških volitvah in v pričakovanju dvojih volitev leta 2018 (spomladi parlamentarnih, jeseni pa lokalnih) je v javnosti znova vzniknila tudi razprava o volilni udeležbi, ki je bila na volitvah predsednika rekordno nizka, in potencialnih rešitvah, med katerimi se omenja tudi elektronsko oz. i-glasovanje, torej možnost oddaje glasu prek spleta. O tem so nedavno razpravljali na parlamentarnem odboru za notranjo politiko, in sicer na predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev. Alenka Bratušek je tako ob uvedbi preferenčnega glasu in izvedbi volitev na delovni dan predlagala še uvedbo elektronskih volitev oz. elektronskega glasovanja.

Vučko (DVK): Če nekaj deluje, zakaj bi menjal?
"Najprej je treba poudariti, da gre za različna pojmovanja. Mi imamo že zdaj e-volitve, kar pomeni, da mi že uporabljamo informacijsko tehnologijo za podporo volitvam. Pod izraz e-volitve na primer spada tudi tehnologija, ki jo uporabljajo v Rusiji, kjer imajo posebno oblikovane glasovnice, ki jih, ko jih spustijo v volilno skrinjico, naprava že takoj skenira in tako tudi sproti šteje. Potem je tu elektronski volilni imenik, ki ga mi nimamo. Če bi ga imeli, bi morali imeti 3000 tablic na voliščih, potem potrebuješ 3000 ljudi, ki te tablice pripravijo za volitve. Povsod potrebuješ dostop do interneta, do elektrike," je za MMC pojasnjeval direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Dodal je: "Za vse te rešitve je treba najprej oceniti, koliko z njimi pridobiš in koliko to stane. Sem izredno zadržan do sprememb, ko gre za stvari, ki delujejo. Če nekaj deluje, zakaj bi menjal? Ko gre za i-glasovanje, sem pa absolutno zadržan."

Pri uvedbi i-volitev sicer ne gre za novo zamisel, saj se je pred leti o tem že resno razmišljalo. Na ministrstvu za javno upravo tako pojasnjujejo, da je vlada v preteklih letih pripravila več predlogov sprememb volilne zakonodaje, "vendar so bili vsi poskusi uvedbe spletnih volitev zaradi nezadostne politične podpore neuspešni". "Ob tem je smiselno opozoriti na visoko politično soglasje, ki se zahteva za sprejetje sprememb temeljne volilne zakonodaje, za sprejetje sprememb in dopolnitev Zakona o volitvah v državni zbor je namreč potrebna dvotretjinska absolutna večina," so še zapisali.

Poenostavljeni postopki, cenejše volitve proti opozorilom o varnosti in pomislekom o nižjih stroških
Ob tem so navedli nekaj prednosti, ki se najpogosteje navajajo kot argumenti za uvedbo takšnega glasovanja - tehnološka posodobitev, poenostavitev samega postopka glasovanja, ki bi morda prispevala k višji volilni udeležbi, potencialno ekonomičnost takšnih volitev, olajšano delo volilnih organov oziroma celo odsotnost potrebe po prisotnosti volilnih odborov itd. A obenem opozarjajo tudi na morebitne slabosti oz. pomisleke: "Temu nasprotujejo stališča glede tega, v kolikšni meri bi tak način glasovanja lahko bil resnično varčnejši, zlasti v primeru uvedbe vzporednega spletnega glasovanja h klasičnemu sistemu volitev s papirnatimi glasovnicami, ki bi ga bilo smotrno ohraniti vsaj za starejše in za tiste, ki nimajo možnosti, da bi glasovali prek interneta. Predvsem se pa pri nasprotnih stališčih pojavljajo dvomi o varnosti izvedbe tovrstnih volitev (zagotoviti tajnost, svobodo glasovanja, varstvo osebnih podatkov ...)."

Opozorila Estoniji, da njihov sistem ni varen
"Pri uvajanju spletnega glasovanja so previdne tudi druge države. Tako ima v praksi elektronske volitve samo Estonija, ki vzporedno ponuja tudi 'fizično' glasovanje. Več razvitih svetovnih držav, med drugim Švica, Norveška, Nemčija, ZDA in Kanada, je že izvedlo pilotne projekte i-volitev, a jih je opustilo, ker so njihovi strokovnjaki za informacijsko varnost v vsakem primeru ocenili, da je tehnološki vidik glasovanja na daljavo mogoče zlorabiti in spremeniti izid volitev. Tudi Estoncem so mednarodni strokovnjaki že povedali, da je njihov volilni sistem dokazljivo zelo ranljiv in da je z njim mogoče manipulirati, ter jim celo priporočili, da ga nehajo uporabljati, dokler tehnologija ne ponudi zanesljivejših rešitev," so nam še pojasnili na ministrstvu.

Kako nadzirati izvedbo i-volitev?
Na varnostno tveganje tovrstnih volitev opozarjajo tudi strokovnjaki, med njimi Gorazd Božič s SI-Certa, ki meni, da tehnologija ta trenutek še ni zadosti razvita, da bi zagotavljala dovolj visoko stopnjo varnosti. "Stroka s področja informacijske varnosti je tako rekoč povsem enotna, da ta trenutek tehnologija še ni zrela za to, da bi lahko izvedli internetne volitve," je tako dejal na omenjeni seji odbora in tudi sam omenil Estonijo ter dejstvo, da njen sistem ni najbolj varen. Poleg tega pa je opozoril še na vprašanje nadzora: "Vsak si lahko predstavlja, da je popolnoma sposoben biti član komisije, ki nadzira štetje glasovnic, ko gre za škatle s papirnatimi glasovnicami. Ko pa vas postavijo pred nekaj strežnikov, ki tam nekaj 'blinkajo', in vam rečejo 'no, tukaj je zdaj oddaja glasov' ... Jaz, kot strokovnjak z več kot 20 leti izkušenj s področja informacijske varnosti, bom zelo težko zagotovil in preveril, da so ti izidi pravilni."

Vučko: Le zakaj takih volitev ne uvedejo tehnološko naprednejše države?
"Ta rešitev se vedno ponuja, ko govorimo o volilni udeležbi. Krivično bi bilo, če bi rekli, da uvedba i-glasovanja ne bi vplivala na volilno udeležbo. Najbrž bi jo delno povišala. Ampak tudi estonska volilna udeležba, če se podrobneje analizira, ne odstopa bistveno od drugih vzhodnoevropskih držav. Nemci imajo elektronske volitve, a udeležba ne upada, Avstrijci nimajo i-glasovanja, pa udeležba ne upada. Mislim, da so vzroki za volilno udeležbo nekje drugje in da je treba najprej tam reševati problem," je odločen Vučko, ki ob tem dodaja, da je vprašanje, ali smo pripravljeni vzeti v zakup varnost volitev za morebitno nekajodstotno povišanje volilne udeležbe.

Opozoril je, da je Estonija res edinstvena v svetovnem merilu, saj so tam že ob osamosvojitvi gradili e-državo, kjer je obvezna elektronska osebna izkaznica, ki v čipu nosi vse podatke o državljanu. "Mi smo pred leti poskušali uvesti združitev osebne z zdravstveno izkaznico, in še z nekaterimi drugimi podatki, ampak pri nas to ni šlo čez z vidika varstva osebnih podatkov itd." Tudi oni so imeli nedavno težave, je opozoril Gorazd Božič, saj so morali zamenjati okoli 800.000 osebnih izkaznic zaradi vdorov, poudarja.

"Če bi bilo vse tako enostavno, bi, verjemite, Nemci, Francozi, ki so tehnološko – to si upam trditi – nekoliko bolj razviti kot Slovenija, to uvedli, a tega nimajo. Zakaj tega nimajo Švedi, ki so mogoče še bolj razviti? Na Norveškem so poskusno uvedli take volitve v eni občini, a je na koncu civilna družba rekla, da tega ne želijo," opozarja Vučko.

Kaj bi se zgodilo v Sloveniji, če bi zaznali poskus vdora?
Opomnil je še, da so hekerji v preteklosti pogosto vdirali bolj za zabavo, zdaj so začeli za denar: "Poglejte, kaj se je zgodilo z bitcoini. Kradli so denar. Ko pa začnejo še 'hekati' za oblast, je stvar bolj občutljiva." Opozoril je še na en vidik: kaj bi se zgodilo, če bi se zaznali poskusi vdora. "V Estoniji velja načelno soglasje, da je tako glasovanje varno. Ampak, to so sprejele kot dejstvo politične stranke, vlada, državljani in še kdo. Ne predstavljam si, kako bi bilo to pri nas. Najbrž bi zaznali poskuse vdora v sistem - če pridejo v Pentagon, da ne bi prišli v infrastrukturo našega ministrstva za javno upravo? In kaj bomo potem? Bomo šli še enkrat na volitve? Na kakšne? Spet elektronske? Če ti vsi strokovnjaki na tem področju zagotavljajo, da trenutno IP-tehnologija ne zagotavlja dovolj visoke stopnje varnosti, potem je to prenevarno. Igrati se z demokracijo na ta način je prenevarno.

Vleči vzporednice z elektronskimi bančnimi storitvami ali e-storitvami javne uprave po njegovem mnenju ni smiselno, saj digitalno potrdilo služi le identifikaciji posameznika, kar ni problematično. "Problem je to, da se pri i-glasovanju glasovi akumulirajo v eni škatli. In če nekdo v to škatlo poseže in prestavi določene glasove – kaj potem? /.../ Če imamo volilno udeležbo milijon in jih tretjina glasuje elektronsko, je to 300.000 glasov. Če posežeš v 300.000 glasov, lahko postaviš stranko za vodilno v parlamentu. Zgolj s 50.000 glasovi pa stranko narediš za parlamentarno."

"Ponovno štetje? V redu, bomo šteli še enkrat, glasovnice so tam."
Poleg varnosti Vučko poudarja še finančni vidik: "Tisti, ki govori, da bi uvedba i-glasovanja v Sloveniji stala milijon ali dva, govori neresnice." Zato je prepričan, da bi bilo bolje 10 milijonov evrov vložiti v kaj drugega. Doreči bi bilo treba tudi, kakšen sistem sploh uvesti, saj sploh ni nujno, da je estonski sistem (če bi se zgledovali po njem) dober, pravi in dodaja: "Tam lahko na primer spreminjaš svoj glas. Kdo bo to nadziral? Gospod Božič je lepo rekel: 'To poteka po žicah, tega ne moreš nadzirati.'" Ko se je pred leti neuradno pogovarjal z nekom, ki se v Estoniji ukvarja s tem projektom, mu je na srce položil, naj se Slovenija tega ne loti, saj sami vlagajo ogromno sredstev za preprečevanje (domnevno ruskih) vdorov, je še razkril in dodal: "Nam volitve tečejo. Lahko jih je rekonstruirati v vsakem trenutku. Ponovno štetje? V redu, bomo šteli še enkrat, glasovnice so tam."

MJU: Več elektronskih storitev, višje zaupanje
Na ministrstvu za javno upravo se zavzemajo za vzpostavitev čim več elektronskih storitev javne uprave in tudi za njihovo čim večjo uporabo. Na področju volitev in referenduma obstaja možnost spletne oddaje podpore zahtevi za razpis referenduma in od septembra letos tudi nov elektronski obrazec, na podlagi katerega je za volivce poenostavljeno obveščanje volilnih organov, da želijo glasovati na volitvah drugače. "Z uporabo tovrstnih storitev se postopoma gradi tudi zaupanje državljanov v elektronske storitve in posledično tudi v internetne volitve," so še prepričani na ministrstvu, kjer menijo, da bo za prihodnost spletnega glasovanja ključnega pomena razvoj šifrirnih tehnologij in boljših metod zagotavljanja varnega informacijskega okolja ter sistemska ureditev spletnega glasovanja v volilni in referendumski zakonodaji, "predhodno pa bo treba opraviti temeljit razmislek in podrobno posvetovanje s strokovno in širšo javnostjo, da bi tako prišli do prepričljive in zaupanja vredne rešitve".